Državni svet je na seji sprejel odložilni veto na zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Veto je podprlo 17 svetnikov, 15 jih je bilo proti, trije pa so se vzdržali. Za Vest je še pred razpravo možnost izglasovanja veta komentiral svetnik Jože Mencinger.
Denis Sarkić
NSi in istospolne poroke (2667)
Poroka leta v Drežnici (2417)
Ivan bo vzel Urško (2376)
JEFF 2009 v živo (2375)
Zvezdini arheologi 02 (2311)
Politika prihodnosti (2215)
Stranka SEM-Si (1734)
Mitja Blažič lažje spi (1511)
Dr. Rajko Svizec v dežju (1451)
Janez oženil Urško (1384)
5. marec, 2008 ob 12:26
Komunistična partija je v skladu s svojimi revolucionarnimi cilji protipravno nacionalizirla premoženje mnogim poštenim državljanom takratne kraljevine Jugoslavije.Premoženje so si ustvarili s svojim vsakodnevnim delom ali pa so ga dedovali na pošten način.
Danes pa bilo res potrebno, da se nacionalizira premoženje vsem članom Kučanovega FORUMA 21, ki so si ga z zvijačo in na protipraven način pridobili . Sedaj FORUM 21, Golubič in njegovi kapitalski podrepniki veselo harajo v privatizaciji in prevzemajo podjetja in časopise. Tem pa državni svet ne bo dal veta. Državni svetnik RUS, član stranke ZARES je glani vodja proti vračilu dejansko ukradenega premoženja poštenih državljanov in pravnih oseb, svojemu strankarskemu šefu Golobiču s sateliti, pa omogoča nadaljno protipravno pridobivanje premoženja. Kakšna hinavčina in zavajanje javnosti. Ugotavljam, da se bo ta napihnjeni balon zavajanja prej ali slej razpočil. Vse je že preveč kričeče. Ob vsem tem je RKC prava sirota, v primerjavi Golobičevimi kapitalisti in člani FORUMA 21. Se pa fajn prodaja, ker na ta način Golobič in FORUM 21 lahko zakrijejo svoje nečedno početje.
5. marec, 2008 ob 13:58
Besede g. Mencingerja. Sem denacionalizacijski upravičenec, a proti pospeštivi postopkov, češ veliko jih je rešenih ja glavno, da je njegova vloga rešena.
Ni tako važno kdo je lastnik kot je pomembno, da se gospodari in plačuje davke državi kot celoti.
Gozdovi potrebujejo nego in možnost obnovitve. Če z gozdom gospodarimo kot z gospodarskim subjektom imamo od njega dobiček, posebna pozornost pa velja skrbi za strokovno pomoč pri obnavljanju gozda, podrasti ter živali ki imajo v gozdu dom.
Gozdov,i ki so bili desetletja dolgo v lasti “vseh” propadajo ali pa postajajo pragozd. Nimam nič proti pragozdu vendar na območjih, ki so gosto poseljena res ne moremo imeti pragozda kjer je čas edini oblikovalec in skrbnik gozda.
5. marec, 2008 ob 18:15
@marjan:
Nimaš pojma. Gozdovi, ki so bili v državni lasti nič ne propadajao, pač pa so ravno pod državnim ‘načrtovanjem’ in gozdarjenjem pridobivali na lesni masi, ter se takisto širili. Tako kot z godzovi, je tudi z divjadjo. Slovenski gozdovi so eni bolj ‘založenih’ tozadevno, o njih lahko drugje po Evropi le sanjajo.
5. marec, 2008 ob 18:48
Se strinjam. In RKC že s strojno sečnjo uničuje pokljuške gozdove. Najdebelejše smreke gredo v Avstrijo. Na pogozdovanje se ne misli. Si predstavljam, kako bi šele bilo z divjadjo…Nekateri bi nacionalizirali premoženje Foruma 21 in govorijo o hinavščini……Kako pa so prišli do premoženja RKC in “nacionalizirani bogataši”? Grad gori, grof beži……….
5. marec, 2008 ob 21:06
Morda ti nimaš vpogleda v stanje gozdov. Sem pa pred desetletjem govoril z upokojenim gozdarjem, ki je trdil, da so v času denacionalizacije načtrno izsekavali gozdove ki naj bi se vračali marsikje so pustili samo štore, ki jih je kmalu prerasla robida in podobna podrast. Tudi lubadarja so tako je trdil nek revirni gozdar puščali v gozd in niso pravočasno ukrepali seveda “upravičen” razlog za sečnjo.
Kako se gospodari z gozdovi nas veliko lahko naučijo alpske države Avstrija Švica sploh pa Finska in Švedska.
Je bila v prejšnjem sistemu kdaj organizirana “borza” hlodov v Avstriji ima stoletno tradicijo, pri nas pa so gozdovi imeli nek “statusen” simbol, ki najbolje sam skrbi zase. In take borze nikoli niso organizirali, češ vse v celulozo in kurjavo. Les kot darilo gozda se ni cenil.
Da so se gozdovi širili si pa zamešal z podatki o zaraščenosti krajine kar pa niti pod razno ni isto.
Če se s strojno sečnjo upravlja gozd. Neja pa pojdi ti z motorko v breg podirat smreke. Strojna sečnja z Harvestri je gozdu prijazna in v tujini priznana. Pri nas pa bi nekateri še vedno radi videli druge s sekiro v roki in volom kot vlečno službo pri spravljanju hlodov v dolino.
Koliko pa se pogozduje pa moraš pogledati na terenu, pa se prepričaj kako na posekih rastejo drevesne vrste.
6. marec, 2008 ob 0:09
Strojna sečnja gozdovom gotovo ni prijazna, ker podira vse po vrsti, še manj pa njenim prebivalcem. (Prijazna je mogoče delavcem, seveda tistim, ki upravljajo s stroji, drugim, ki bojo odveč in ostali brez dela, ne.) Še dobro, da v bregu, ki ga omenjaš, s stroji ne gre. Me res zanima, komu so všeč goloseki. In vse priznanje gozdarjem in gozdnim delavcem, ki so pred denacionalizacijo skrbeli za naše gozdove. Slovenski narod pa se je lahko svobodno sprehajal po njih.
6. marec, 2008 ob 7:31
Neja ne samo Slovenski narod se je lahko svobodno sprehajal po teh gozdovih tudi tujci so po njih lahko nabirali gobe pa jagode. Sploh pa so bili ti gozdovi tako “nacionalni” da so kar množična grobišča postali.
Pa danes misliš, da se ne boš smela sprehajati po gozdovih, ki niso več “nacionalni”? Pa nabirati gob, pa tudi Italijani bodo malo manj odnesli gob namreč.
Strojna sečnja, da ni prijazna gozdu to je tvoje pavšalno dojemanje, ki pa s stvarnostjo nima povezave.
Stroj “podere” kar upravitelj stroja podere za dobro gospodarjenje pa se po gozdovih ne vozijo in uničujejo kot to počno nekateri posamezniki s “kroslami” pač pa drevesa, ki so zrasla in jih je potrebno podreti, da lahko druga rastejo. Si bila kdaj zraven ali imela možnost opazovati podiranje dreves, če si potem lahko veš, da podreti drevo, da z svojim padcem ne poškoduje drugih dreves ni tako enostavno, če veter piha pa še toliko težje in v “pragozdu” se sploh lahko podere drevo ne da bi spotoma polomil ducata drugih dreves?
Kot v vrtu, če ga imaš solata, ki je zrasla jo z vrta vzameš zato, da na njenem mestu raste druga vrtnina. Če gospodariš z vrtom, če pa vztrajaš na “naravni” selekciji potem pa očitno kupuješ vso zelenjavo.
6. marec, 2008 ob 9:19
Oprosti, povrtnina pač niso trajnice oziroma drevesa, ki rastejo leta in leta. Tvoja primerjava ni najboljša. Si ti mogoče videl goloseke po strojni sečnji? Si predstavljaš, koliko let bo potrebno, da bo zrasel nov gozd? Pa vsa ostala bitja, ki so vezana nanj? “Sonaravno gospodarjenje” je zame edino dobro. Seveda pa prinaša manj dobička. Kar pa se svobodnega gibanja tiče, te bom vprašala čez nekaj let. Mogoče se ne giblješ toliko po gozdovih kot jaz. Na žalost sem že zdaj na več mestih naletela na ograde.
6. marec, 2008 ob 9:24
PS: Pomisli tudi na vse klimatske spremembe.
6. marec, 2008 ob 10:36
Kilmatske spremebe so odvisne od mnogih vplivov, da je izsekavanje pragozdov v južni ameriki problem nespametnega uničevanja biotopov je resnica. Posekajo gozd in tam zasadijo sojo ali koruzo. Z gozdarjenjem v Avstriji in Finski pa tudi pri nas se ne more primerjati. Ker Finci ne sadijo soje ampak pogozdujejo, da bodo ohranili biotop in iz njega še naprej pridobivali les. Tudi Kitajci se zavedajo pomena gozdov zato kot zaščito pred puščavskim peskom iz puščave Gobi na veliko pogozdujejo meje puščave, ki bodo Peking zaščitile pred viharji peska.
Drevesa dolgo rastejo, in res niso primerljiva z vrtninami. Bila je to primerjava v človekovem življenju zraste mogočno drevo in lahko raste še več generacij človeškega rodu.
Vendar pa, če dedje ne skrbijo za gozd, če je bolezen, da drevo poderejo ali pa če je drevo doseglo polno “vrednost” je čas da se omogoči rasti na njegovem mestu novo drevo, ki bo raslo generacijo ali dlje.
Izsekavanje pa tudi ne zavzame celotnega gozda ampak se lastnik ravna po smiselnosti, če letos posekam na neki parceli in zasadim nova drevesa, bom drugo leto to ponovil na drugi parceli, postopoma hektar po hektar. Gozdni prebivalci se lahko vrnejo že kmalu po tem, ko stroji odidejo in
gozd tudi s pomočjo pogozdovanja prevzame iniciativo. Kot če beliš stanovanje, ko je prebeljeno se vrneš domov iz počitniškega stanovanja ali pa od dobrih sosedov.
Goloseki, kot lahko veš, če želiš palačinke moraš ubiti jajce. Z dobrim ravnanjem po spravilu lesa se zasadi nova drevesa v letih, ko drevesa rastejo se izvaja redčenje in podobna vzdrževalna dela. Tako lahko sinovi na tistem mestu kjer so očetje podrli smreke in zasadili hraste v svojem času ponovijo delo svojih očetov in potem zasadijo bukev ali katero drugo vrsto.
Za ograde pa verjamem da si že marsikje naletela. Pa se zjasni morda so bile to ograde, ki skrbijo da drobnica ali druga pašna žival iz pašnika ne zaide v gozd.
Koliko hodiš po gozdovih veš najbolje sama, je pa dejstvo tako tvoje stanovanje je tvoje in lastnina nekega gorskega kmeta je njegova, če ima ogrado jo ima iz nekega drugega vzroka kot pa za to da se ti nebi mogla “prosto” sprehajati in tudi nabirati sadežev gozda.
6. marec, 2008 ob 11:30
Zame so to bolj pravljice…. namen je dobiček za vsako ceno. In, ali misliš, da ne znam ločiti med pregradami različnih pomenov in namenov?
6. marec, 2008 ob 12:50
to si odgovori sama. O pravljicah pa res ne pretvarjaj se, da si redeča kapica, ki se boji v gozd zaradi volka.
6. marec, 2008 ob 13:27
Na TVS1 je bila dokumentarna oddaja o ravnanju z gozdovi, ki so bili nacionalizirani. V letih po 1947 in naprej je bilo iz nacionaliziranih gozdov odpeljano velike količine lesa. Kaj hočemo nov gospodar nova politika ravnanja z lastnino.
V Dravski banovini je bilo ravnanje z gozdom urejeno z mnogimi zakoni, ki so urejali odnos lastnika do gozda. Revirni gozdarji so nadzorovali dela v gozdu in tudi je bilo točno določena širina vleka za spravilo lesa, seveda so takrat spravljali z voli in po nekaterih rekah. Ta kodeks ravnanja z gozdom je z Enopartijskim sistemom zatonil razen nekaj določil je bilo vse prepuščeno lastniku.
Tu pred sabo imam zapis revirnega gozdarja iz leta 1932. Takrat so se držali nekaterih “prerokb” in so bili dnevi, ko so lastniki lahko cel dan delali v gozdu in podirali drevesa za določen namen.
Italjanske Benetke so zgrajene na plotih - les za te plote je bil posekan na dneve, ko luna prehaja ozvezdje Raka v tem času posekan les z leti pridobiva na trdnosti in tudi v vodi ne trohni. Iz takega lesa so gradili tudi ladje mostove in leseno kritino za streho. Le ta določila še živijo vendar v Avstriji in drugih alpskih deželah, kjer so ohranili tradicijo. Posamezniki se tega še držijo sploh, če želijo les za dolgo obstojen most.
Enopartijski sistem je “počistil” s tradicijo vsakršne oblike.
6. marec, 2008 ob 17:19
Samo toliko se še oglasim, da ne bi preveč zavajal.
Prvo desetletje po 2. sv. v. so zaradi obnove države res posekali več lesa. S strokovnim in načrtnim delom so potem povečali lesne zaloge in negovanost gozdov, zgradili veliko število gozdnih cest….Tako se je v zadnjih 50. letih povečala gozdna površina za 31% in lesna zaloga za 157%. Kar pa se tiče časa (tradicije), ki je najbolj primeren za sečnjo, ga marsikateri kmet zelo upošteva tudi pri nas. Dovolj je že naravnih nesreč, ki nam pustošijo po gozdovih, zato bi lastniki, pri tem zlasti mislim na velike, morali z večjim posluhom ravnati z njimi. Kar nekaj izkušenj mi govori, da temu ni tako.
6. marec, 2008 ob 17:47
Neja pa jaz se iz enakega razloga oglašam, da ti nebi preveč zavajala. Zato ne govori o gozdnih cestah pred vojno ni bilo veliko vozil na motorni pogon po vojni je pa to postal standard in so bile ceste nujne, če so hoteli spravljati les z kamioni
31% povečanje površin gozda pa kaže na zaraščanje krajine zlasti višjeležečih krajev kjer so živeli ljudje pa zaradi odročnosti in napredka tam niso več vzdržali. Kar pojdite na kak hribec pri Ljubljani.
Ruševine hiš so še ljudi pa ne.
6. marec, 2008 ob 19:37
Mislim, da bi bilo vračanje gozdov v TNP Lj. n. nepravično in neperspektivno. Zakaj, Marjan, pa tudi ti gotovo veš.
6. marec, 2008 ob 19:44
Ne, ne vem mi razložite, to mislim resno. Lp
7. marec, 2008 ob 7:04
Gozdove v nekdanjem blejskem gospostvu je mati Cerkev že dvakrat prodala. To je lepo pokazal pokojni akademik Grafenauer. Seveda ga zato klerikalci ne morejo.