HYPERBODY Research Group, je studio v katerem na eksperimentalen način nastajajo interaktivne konstrukcije, namenjene realnim in virtualnim okoljem. Je eden redkih studiev na svetu, kjer se eksperimentira na področju gradbeniških rešitev, katerih cilj je proaktivna arhitektura, sposobna, da se hipno odziva na spremenjeno okolje.

V Galeriji Kapelica je koncept in delo v HYPERBODY Research Group studiu, predstavil raziskovalec Dieter Vandoren.

Prevod:
To je ekspirement, kako ustvariti dinamično fasado (building skin). To kar vidimo ob straneh so mišice, senzorni organi. Sestavljeni so iz treh senzorjev: senzor na dotik, senzor gibanja, senzor za razdaljo. Preko njih mišica zaznava svojo okolico, ljudi, ki ji pristopajo in vzpostavljajo kontakt z njo. To je pogled na program uporabniškega vmesnika, preko katerega deluje ta instalacija. V realnem času nam daje vpogled v krčenje in podaljševanje, raztezanje. Tu smo raziskovali sedežne elemente. Interaktivna arhitektura- to pomeni, da arhitekturno okolje postane aktiven igralec okoljskih sistemov (environment sistem) . Ni več statično okolje, kakor jih poznamo. Dobivajo svojo pametno obdelavo, jemljejo svoje vhodne podatke iz svojega okolja, ljudje v njih menjajo faktorje, pri procesu gre za preračunavanje notranjega stanja in rezultati se prikazujejo v fizični obliki, v medijski obliki…
Arhitekt ni več dizajner statičnega konstuiranja okolja, ki ga dodela do zadnjega detaila, ampak dizajnira in operira z odprtimi sistemi s specifičnim arhitekturnim okoljem. Arhitekti postanejo programerji okolja.

Ali je to trend ? Ali bi lahko v prihodnosti šla arhitektura v to smer?
Jaz dvomim, da bi bilo to trendi. To lahko obravnavamo bolj kot znanstveno fantastične zgodbe, ki ne bodo nikoli dosegle standardne arhitekture.

Robertina Šebjanič