Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je na novinarski konferenci komentiral tudi pismo državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Romana Repa protikorupcijski organizaciji TI. Obenem je pojasnil tudi svoje stališče do odpoklica tožilca Boštjana Penka in do novele, ki predvideva ukinitev protikorupcijske komisije. Kos je dejal, da je Repovo pismo Transparency International (TI) “nedosledno, nesramno, podcenjujoče, zavajajoče in zelo izzivalno”. Po Kosovih besedah je očitno, da Rep enači boj zoper korupcijo z dejavnostmi policije in tožilstva. To je daleč od resnice in konvencije OZN proti korupciji, je pojasnil Kos. Dodal je, da Slovenija še ni obvestila OZN o pristopu h konvenciji. Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bećir Kećanović pa je podvomil, da bi minister za javno upravo Gregor Virant sodeloval pri Repovem pismu. Saj je, tako Kećanović, minister v zadnjem času predstavil drugačno mnenje.

Model preprečevanja korupcije, ki ga ima Slovenija, se je za naše okolje pokazal kot zelo učinkovit, je prepričan Kećanović. “Ta sistem je prevzela vrsta držav in komisija, kot osrednja točka tega sistema, ima ugled tudi v tujini,” je pojasnil. Ob tem je dodal, da protikorupcijska komisija ni nikoli imela namena in pristojnosti odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pač pa je njen namen preprečevanje korupcije. V svojem pismu ministru za javno upravo Gregorju Virantu je regionalni vodja oddelka za Evropo in Centralno Azijo protikorupcijske organizacije TI Miklos Marschall zapisal, da so v organizaciji zaskrbljeni zaradi možnosti ukinitve komisije za preprečevanje korupcije. Rep pa je v odgovoru TI pojasnil, da se proti korupciji bori policija in državno tožilstvo, medtem ko komisija za preprečevanje korupcije nima pomembnejših vzvodov za njeno preprečevanje, saj nima nobenih preiskovalnih pooblastil.

Kos je na novinarsko vprašanje o umiku višjega državnega tožilca Boštjana Penka iz skupine za pregon organiziranega kriminala odvrnil, da je “sedaj prvič eden od tožilcev medijsko, javno linčan zato, ker naj bi storil napako”. Doslej se je namreč to reševalo znotraj tožilske organizacije, je poudaril Kos in posvaril pred tem, da bi to postalo pravilo. Takšna praksa bi po njegovem mnenju lahko predstavljala pritisk na ostale državne tožilce v Sloveniji in s tem poseg v njihovo avtonomijo. “To pa ni ravno tisto, kar si mi predstavljamo kot samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva pri obravnavanju konkretne zadeve,” je še dodal Kos.

Raziskovalec v Centru za raziskavo javnega mnenja Slavko Kurdija je predstavil rezultate raziskave o stališčih o korupciji za leto 2007. Po raziskavi največ v boju proti korupciji prispevajo mediji in omenjena komisija. Večina anketirancev tudi zagovarja nadaljnji obstoj komisije. Kot je pojasnil Kurdija, je od preteklega leta za 10 odstotkov poraslo mnenje, da je korupcija velik problem. Da je korupcija velik problem, meni 62,4 odstotkov anketiranih, za razliko od leta 2006, ko je tako menilo 53,2 odstotka anketiranih, je dejal raziskovalec v Centru za raziskavo javnega mnenja (CJM). Da korupcija ni niti majhen niti velik problem, meni 27,7 odstotka anketiranih, da je majhen problem, pa je prepričanih le 5,2 odstotka anketiranih.

Urh Maček