Slovenska zgodovina
27. februar 2008 ob 14:20 | Robertina Šebjanič |Knjiga „Slowenische Geschichte: Gesellschaft – Politik – Kultur“, „Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura“ je prvi obsežen pregled slovenske zgodovine v nemškem jeziku. Knjiga je izdana pri založbi Leykam Verlag v Avstriji, ki je projekt tudi finančno podprla. Predstavitev knjige se je odvila v rezidenci avstrijskega veleposlanika dr. Valentina Inzka.
Projekt je sicer nastajal petnajst let, slovenski knjižni predlogi za to nemško izdajo pa sta Pregled slovenske zgodovine, ki je segal do razsvetljenstva, avtorjev dr.Peter Štiha in dr. Vaska Simonitija in Pregled slovenske zgodovine od konca 18.st. pa do konca 20.st. dr. Petra Vodopivca.
Z avtorji dr.Petrom Štihom, dr. Vaskom Simonitijem in z dr. Petrom Vodopivcem, smo se pogovarjali o nastanku knjige, o zgodovinopisju…
Nekaj besed smo spregovorili tudi z avstrijskim veleposlanikom dr. Valentinom Inzkom in s Horstom Ogrizom, ki je novinar avstrijske radijske postaje Ö3.
Vprašanje, h kateremu se je tekom večera tako ali drugače vračala beseda, je bilo: Zakaj je bil knjiga izdana v nemškem jeziku in zakaj je spregledana v slovenskem jeziku?
dr. Valentin Inzko:”…želel bi si še angleško izdajo, ker Slovenija je trenutno zelo IN…”
P.s.: Ob koncu tedna vam bomo na Vesti postregli še z zanimivo romantično osebno zgodbo avstrijskega veleposlanika dr. Valentina Inzka.
Robertina Šebjanič
27. februar, 2008 ob 17:54
Dajte malo na jezik popaziti. S PETROM Štihom in VASKOM Simonitijem in “vprašanje, H kateremu” in ne “k” kateremu, če bi že radi bili novinarji.
27. februar, 2008 ob 18:04
Hvala za opozorila, sem popravila napake :)
27. februar, 2008 ob 18:55
Kaj pa tekom? Ali ne bi bilo lepše in pravilnejše: med večerom…?
27. februar, 2008 ob 19:05
Luka, kaj misliš? Po mojem bi bilo potrebno paziti tudi na pravilno postavljanje ločil, uporabiti aktiv namesto pasiva in pravilne preddloge-npr.: s Horstom, z avstrijske radijske postaje…..
27. februar, 2008 ob 19:17
S Horstom Ogrisom, ne z Horstom Ogrizom. A je bil Vasko spet nadelan?
27. februar, 2008 ob 19:22
no, no. pomirite se:)
se trudimo in popravljamo. kot nekje nekdo že omenja - že večkrat je, se mi zdi- pa itak…če se kdo javi za prostovoljnega lektorja, je vedno dobrodošel (-la). bomo zelo veseli. dotlej pa uživajte v kulturnih vsebinah še naprej.
lp
28. februar, 2008 ob 14:09
Zakaj bi pa moral biti lektor prostovoljec? Če se Robertina ni v šoli naučila pravopisa, potem se bo pač morala naučiti zdaj, če že objavlja besedila, lektorja pa nimate. Samo še v kakšno knjigo bo morala pogledati. Katja, ti ji pa nikar ne dajaj potuhe.
15. april, 2008 ob 16:45
Razzgodovinjenje?
V času postmoderne se Slovenija kaže v svoji demokratični podobi Srednje Evrope - proti Zahodnemu Balkanu… Razzgodovinjena zgodovinskost se pojavlja šele v globalizaciji na obrobju kaoidnosti ali v posplošitvah skupnih dogodkov.Ali je konec evropske zgodovine šele v Sloveniji? Kako je z evropejstvom, ki je tudi slovensko? Knjiga Slowenische Geschichte: Gesellschaft – Politik – Kultur/ Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura pokaže tako rekoč obsežen pregled slovenske zgodovine, sicer v nemškem jeziku, saj je omenjena knjiga izšla pri založbi Leykam Verlag v Avstriji, ki je projekt tudi finančno podprla. Prva pomembna predstavitev knjige Slowenische Geschichte: Gesellschaft – Politik – Kultur/ Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura se je odsevala odmevno v rezidenci avstrijskega veleposlanika dr. Valentina Inzka. Mladinska knjiga pomeni manj nekdanji oddelek bližnjega cekaja partijske vsemoči, kar izza ogla, na Tomšičevi, čeprav se zdi nadutost uredništva zagovedno samozadostna do mere, ki prezira vse, kar ne ustreza kakor nekdanji partijnosti ali prestopništvu.
Ikone slovenstva so pobožanstvene le toliko, kolikor kažejo resnično zgodovinsko sliko slovenstva. Vsakokratna zgodovina se dogaja v dogajanju samem, toda ne več za nazaj v pretekanju preteklega, ki ne more pretekati nikamor drugam kakor k svojim antropološkim virom: s tem pa se odpirajo zgodovinska vprašanja, ki zbujajo nemara celo prastrah izza slovanstva, panslovanstva ali pangermanstva ali romanstva… Že v vprašanju “venetologije” se ne morejo zgodovinopisci seznaniti, ali smo Slovenci res priklamali “nekje” nekoč v 6.stoletju kakor izza Karpatov, ločeni od bratov Slovanov…? in kaj, če smo bili na tem ozemlju in vse do etruščanskih virov mar res blizu 2000 pr. Kr.?! Kako je z gorskimi in ledinskimi imeni, ki so slovensko razbrana vse onkraj Münchna… - kdaj, kako, kje?
Dejansko smo bili Slovenci narodno priznani šele po 1.svetovni vojni, ko smo bili sicer izigrani po velesrbski hegemoniji balkanske monarhije, toda govorilo in pisalo se je odtlej v vsej Sloveniji le - slovensko, torej porazlikovano od prejšnjega, skoraj čez 900 let trajajočega uradnega nemškega, a tudi latinskega jezika…
Vladimir Gajšek