Komentar - Denis
25. februar 2008 ob 14:09 | Vest |Ne bom pričel z minuto molka, čeprav ste nazadnje ravno z molkom končali vašo pot na zemlji, gospod predsednik. Odšli ste tiho in brez besed. Te ste nam zapustili že mnogo prej, v svojih govorih, intervjujih, knjigah, pogovorih in vseh bližnjih srečanjih. Spominjam se tudi stiskov rok, preko katerih smo se vam navadni državljani malo bolj približali. Prvič sem vam jo stisnil pri sedemnajstih pred lovsko kočo v Kočah pri Kočevski Reki, leta 1992, po neki vojaški proslavi. Tudi moja družina se vas je takrat prvič dotaknila. Mami ste bili najbolj pri srcu, veliko ste ji povedali preko vaših knjig. Iskreno vas je imela rada. Kot fotograf na Mladini sem tudi sam rad spremljal vaše življenje, najprej kot predsednika vlade, kasneje kot predsednika Republike Slovenije. Veliko vaših fotografij sem posnel v teh letih, tako lepih kot tistih malo manj, v spominu mi jih je ostalo kar nekaj, a vseeno sem bil najbolj navdušen nad ono, posneto na 2. srečanju vašega gibanja za pravičnost in razvoj na gradu Štatenberg, kjer ste se prav prisrčno smejali v družbi Valentine, Iva in Rudija. Izžarevali ste radost do življenja. Spomnim se, ko ste prišli na fotografsko srečanje Enookih v Čarlija, kakšno veselje ste nam podarili. V čast nam je bilo kramljati in se smejati z vami ob zgodbah fotografij na zidovih. In kaj naj povem še na koncu? Bili ste občudovanja vredni, doktor Drnovšek, bili ste dober politik, za kar smo vam lahko vsi Slovenci in Slovenke ter vsi državljani zelo hvaležni! Zahvaljujem se vam za vse lepe spomine, kot častnemu članu Enookih, kot predsedniku, ki je znal prisluhniti malemu človeku, kot velikemu državniku, pa vam zdaj želim miru, kjerkoli že počivate.
Denis Sarkić
25. februar, 2008 ob 14:20
Naš ljubi Drnidelf je že na Hvaru, vidu sm ga v soboto dopoldan v Panovem zalivu.
25. februar, 2008 ob 18:24
fanboi
25. februar, 2008 ob 18:43
lepo in iskreno povedano!
25. februar, 2008 ob 21:11
Tole, Sarkič, je bilo res iskreno in prijazno. Drnovšek je zaslužil nekaj takega, hvala ti.
25. februar, 2008 ob 23:36
Tudi mene je ta fotografija navdušila!!! Do takrat sploh nisem vedela, da se lahko tudi na široko smeji. Občutek je bil, da do takrat še sam tega ni zares vedel :)
26. februar, 2008 ob 7:33
lepo. a se ob vseh teh obujevalci spominov na Dr.Drnovška ne morem otresti občutka, da se vsi sončijo in promovirajo ter govorijo, kaj so oni delali z njim, kje so bili, kaj je povedal njej/njemu in tako dalje…
še na mnoga življenja, Janez D.
26. februar, 2008 ob 7:35
A bo zdaj vsak, ki je malo pismen, pisal svoj nekrolog? Jaz ga zanalašč ne bom!!!!
26. februar, 2008 ob 7:41
Denis, iskreno, ..
tastar, tudi polpismen da, ……le da je iskren
26. februar, 2008 ob 8:57
To je NAJBOLSE (in edino) kar sem v zadnjih dnevih dobrega prebral v zvezi z Drnovskom. Bravo Denis !!!!
26. februar, 2008 ob 8:59
Janez D., naše gore list in slovenskega naroda sin…žal, prehitro si nas zapustil. Čudovit poklon Človeku par exellence…Pošteno, Denis.
26. februar, 2008 ob 10:20
Hvala predsednik, dal si sebe celega. Slovenska država in služenje njej, je bilo verjetno vse tvoje življenje zadnjih 20 let, če pustimo tistih nekaj hobijev, ki jih je včasih dopustil čas in seveda iskanje samega sebe, miru in smisla v tem kaosu, ki je toliko večji ob veliki odgovornosti, delu in na drugi strani brezkončnim polenom ali veliki valovom, ki neprestano rušijo osebno ravnovesje.
Verjetno si zaradi te 100 procentne predanosti naši družbi, zato tudi prej odšel, mogoče tudi zato ker so te v zadnjih mesecih dodatno temačni breobrazno napadali. Težko je, če si enostavno dober, veliko ljudi tega ne razume, ne more verjeti ali celo sovraži. Ko sem gledal žalno sejo, sem videl blizu kar nekaj teh temačnežev in verjetnih rabljev, ki so vsem pravilom navkljub, sedeli preblizu družini.
Sicer verjetno to ni več pomembno in verjetno ni na mestu, da se omenja to v tem trenutku, saj je danes pogreb,..ampak tudi te misli me prevevajo in mogoče je prav, da jih nekdo pove.
Počivajte v miru in upam, da vas bog, sila ali vesolje nagradijo zato kar ste bili, kar ste spoznali in kar ste dosegli. Na zemlji je težko doseči kaj več, mislim. Če niste vi pravi kandidat za nebesa, razsvetljenje ali večno zadovoljstvo v miru, potem res ne vem.
Bog zagotovo ve kje ste sedaj, … upam, da je ta njegov ‘mehanizem’ nastavljen tako, da ste na pravem mestu, sicer bomo morali protestirati. :)
Z bogom.
26. februar, 2008 ob 11:35
Tole je bilo pa neverjetno..primerno, lepo, glede na običajno avtorjevo ekstravaganco….
Naj mu bo lepo…
Duhovi velikih ostajojo prisotni v vseh sferah,
M.
26. februar, 2008 ob 12:14
… se pridružujem Denisu … hvala Janez!
26. februar, 2008 ob 13:02
Lepo povedano, Denis.
Počivaj v miru Janez.
26. februar, 2008 ob 17:21
Denis in Rock, prelepo!
Našega dragega premierja in potem predsednika sem vedno izredno spoštovala. Bil je sposoben, da je Slovenijo peljal naprej (”ne levo, ne desno, naprej!”) v najbolj nemogočih koalicijah, celo v tisti, ko je bil podpredsednik Marjan Podobnik, ki mu ni segal do peta, kaj šele gležnjev (nimam besed za tega nesposobnega butlja in zlobo, negativno pomemben pa žal je, saj je Drnovšek v intervjuju v Sobotki nekoč dejal, da mu je verjetno ravno ta kombinacija pripeljala bolezen).
Skupaj z Milanom Kučanom sta bila glavni dobitek, za katerega sem lahko le srečna, da smo ga zadeli. Popeljala sta nas stran od vojne in v kar lepo, najboljšo možno prihodnost.
Našemu dragemu Janez D. zato moje najglobje spoštovanje! Zelo zelo me žalosti, da je za ta naš narod zastavil (in izgubil) lastno zdravje in življenje. Slava mu!
Naj mu bo zdaj, kjerkoli je, lepše. Naj v naslednjem življenju nadaljujejo svojo duhodno pot, saj še kako rabimo veliko dobrega, da uravnoteža