Slovo ne-politika
23. februar 2008 ob 9:48 | Jani Sever |Umrl je Janez Drnovšek. Že ves teden je o tem po Slovenija krožila govorica, kljub temu, da je bil nekdanji predsednik vlade in predsednik republike še živ. Tako vsaj pravijo tisti, ki so mu bili blizu. A nekaj je le bilo v govoricah. Zdelo se je, da gre za zlobo in patologijo ulice. Vendar so danes govorice postale resnica. Dolgotrajna bolezen, s katero se je slovenski državnik boril na vse mogoče načine, je v 58. letu končala njegovo življenje. Bilo je izjemno pestro. In spomin nanj bo še zelo dolgo prisoten.
Ekonomist, jugoslovanski diplomat (svetovalec ambasade v Egiptu), poslanec v slovenski skupščini, član predsedstva Jugoslavije, slovenski premier in predsednik republike. Ko je dokončno zapustil svoje politične funkcije, je bilo konec. V politiki je deloval neverjetno uspešno. Na vseh funkcijah, ki jih je imel, je bil politik s slogom, ki je bil daleč od avtokratskega. Sliši se morda malenkostno, vendar za politike to ni tako enostavno. Tudi v demokraciji ne. S tem imamo tudi v Sloveniji vedno več izkušenj.
Njegovo pot zaznamujejo tri obdobja. Jugoslovansko, premiersko, in predsedniško. V vseh obdobjih je uspel zase ohraniti nekakšno posebno pozicijo. Zmogel je biti nad stvarmi, za katere je bil celo neposredno odgovoren. Demokratizacija in razpad države, ki ji je predsedoval, sta se iztekli v vojno v Jugoslaviji. Vendar Drnovška v nekdanjih republikah skupne države ljudje niso sovražili, kljub temu, da mu je država tako rekoč izginila pod nogami, je mirno nadaljeval svojo pot brez očitkov, ki bi se naslavljali nanj.
Podobno velja za dolgoletno tranzicijsko vladavino LDS, ki se je na koncu iztekla v razpad stranke in osovraženost imena, s katero se stranka, ki se danes od Drnovškove tako zelo razlikuje, še vedno bojuje. Korupcija in klientelizem sta bila pojava, s katero je postala vladavina njegove stranke v ljudskem prepričanju nerazdružljivo povezana. In vendar se Drnovška to nikoli ni zares prijelo. Stigma je padla na stranko. On je ostal nedotaknjen. Nadaljeval je svojo pot brez stranke, ki jo je vodil v vzponu in se brez njega enostavno ni znašla.
To je za mnoge predstavljalo njegov največji politični neuspeh. Propad otroka, ki ga je vzgajal v času njegove rasti ni nekaj, na kar je bil Drnovšek lahko ponosen. A kot predsednik republike in človek, ki je zbolel za rakom, se je nekdanji predsednik LDS radikalno spremenil. Postal je ne-politik med politiki. Njegove besede so postale izjemno neposredne in kritične. Opozarjal je na napake, ne glede na to, ali mu je to škodovalo ali ne. Nič skritega ni bilo v njegovih potezah. Kar je naredil je bilo tisto, kar je hotel narediti.
Zaradi svojih ravnanja je v zadnjem obdobju predsedovanja republiki po eni strani izgubil mnogo simpatij. Med bolj konzervativni ljudmi je na trenutke veljal skorajda za čudaka. Krona iz listja, ki so mu jo na glavo posadili njegovi istomišljeniki iz Gibanja za pravičnost in razvoj je to morda najbolje simbolizirala. Nasprotniki so se norčevali tudi iz njegovih potovanj v Indijo in Južno Ameriko. A po drugi strani je s svojim ravnanjem pridobil mnogo novih spoštovalcev. Njegov stil je bil pravzaprav revolucionarno dober. Dobro je postalo njegovo vodilo.
Naj bo dober tudi njegov spomin.
Jani Sever
23. februar, 2008 ob 10:12
IZ TE VOJNE NAJVEČJE V ZGODOVINI SE MORA RODITI SVET, KI BO OPRAVIČIL ŽRTVE, KI JIH PRINAŠA ČLOVEŠTVU. TA NOVI SVET MORA BITI TAK, DA V NJEM MOČNI NE BODO IZKORIŠČALI SLABIH, ZLI NE DOBRIH, DA NE BODO SIROMAKI PONIŽANI PO NASILJU BOGATIH; DA BODO UMSKO DELO, ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLUŽILE SKUPNOSTI ZA LAJŠANJE IN LEPŠANJA ŽIVLJENJA IN NE POSAMEZNIKOV ZA PRIDOBIVANJE BOGASTVA. TA SVET NE BO VEČ SVET POGAŽENIH IN PONIŽANIH, TEMVEČ SVOBODNIH LJUDI IN NARODOV, ENAKIH V DOSTOJANSTVU IN SPOŠTOVANJU ČLOVEKA.
(NIKOLA TESLA OKTOBER 1942)
Počivaj v miru Janez Drnovšek državljan planeta Zemlja.
23. februar, 2008 ob 10:12
S Spoštovanjem.
23. februar, 2008 ob 10:51
Umrl je velik Človek.
SLAVA MU!
23. februar, 2008 ob 11:02
R.I.P.
23. februar, 2008 ob 11:02
Aljo, lepo napisano škoda je potem sledil komunizem.
23. februar, 2008 ob 11:25
R.I.P.
23. februar, 2008 ob 11:38
Bil je politik ki je zelo veliko doprinesel za Slovenijo. Način delovanja je lahko mnogim za zgled. Hvala ti Janez, počivaj v miru.
23. februar, 2008 ob 11:46
Se vidimo pri knjigi žalovanja,lp
23. februar, 2008 ob 12:30
Janez D.RIP
———————————————-
o avtorju in prispevku pa ne bi izgubljav besed na današji dan, kdaj drugič
23. februar, 2008 ob 13:43
Dobri odhajajo, slabi ostajajo (politiki)
Slava mu!!!
23. februar, 2008 ob 13:44
Mimogrede….a mi kdo razlozi , kaj je to RIP
23. februar, 2008 ob 13:54
R.I.P. - rest in peace
23. februar, 2008 ob 14:27
S spoštovanjem. Mehka naj mu bo zemlja.
23. februar, 2008 ob 14:30
RIP izhaja iz latinščine, requiescat in pace.
23. februar, 2008 ob 15:00
Adijo Drni..do naslednjič seveda!
23. februar, 2008 ob 15:22
Še dolgo ne bomo doumeli, če sploh kdaj, veličine fenomena Drnovšek.
V zadnjem odstavku kolumne se skriva vsa bit in svetovljanskost človeka, ki je s tega sveta odšel v večnost. Zapustil nam je neprecenljiv vzor in pot za ohranitev civilizacije in planeta kot ga poznamo.
Njegove državniške poti v Indijo in Južno Ameriko ter pomoč navadnim ljudem v Darfurju ter drugod po svetu in doma, so bile daleč pred našim časom, da bi jih preprosti ljudje lahko razumeli in primerno spoštovali. Tako nam je pokazal, da se velikost naroda in države ne meri po številu pripadnikov in po njeni površini, ampak po širini duha in odprtosti vsakega posameznika in prav tako njihovega voljenega predstavnika.
V hvaležen spomin državljanu planeta Zemlja.
Miha Čuk
23. februar, 2008 ob 16:32
Slovenski Pantelija Topalović!
23. februar, 2008 ob 17:59
F. Mendelssohn, Lieder ohne Worte: No. 14 in C minor, op. 38/2…
23. februar, 2008 ob 18:10
The world breaks everyone and afterward many are strong in the broken places. But those that will not break it kills. It kills the very good and the very gentle and the very brave impartially. If you are none of these you can be sure it will kill you too but there will be no special hurry.
Ernest Hemingway
RIP
23. februar, 2008 ob 18:57
Naj z vami ne odide tudi drznost za dobro!!
23. februar, 2008 ob 19:32
velika žalost in izjemno spoštovanje.
počivajte v miru.
23. februar, 2008 ob 20:16
r.i.p.
23. februar, 2008 ob 21:23
Requiescat in Pace… s spoštovanjem.
Navedel pa bom samo besede mojega prijatelja, urednika ene od spletnih strani… Hudiča, koga naj volim, odkar je šel dr. Drnovšek. Če sem kaj čez Ropa napisal, so že bli pritiski, če kaj čez to garnituro, še slabše. Bil je edini normalen politik.
In ta standard, ta norma je eden njegovih največjih dosežkov. Zavedati se, da so kritike normalen del politike in jih kot take sprejemati in obrniti v dosego boljšega (pa zasluženo tudi političnih točk).
In mislim, da nas je zapustil eden od redkih odgovornih in profesionalnih politikov, ki mu politični oder ni bil samo priložnost za spakovanje svojega izkrivljenega ega. Tip je definitivno bil na nivoju.
23. februar, 2008 ob 22:17
Velike besede niso potrebne, mene navdaja zgolj žalost, da je odšel. Spomin ostaja.
23. februar, 2008 ob 23:05
Spoštovani dr. Drnovšek
Hvala v imenu mene in vseh Slovencev za vse kar si naredil za nas. Naj bo tvoja pot mirna tako kot
so trdno v nas zasidrane poti, ki si nam jih kazal. Vedno si bil korak pred vsemi.
24. februar, 2008 ob 0:05
Večnost nam je vsem na voljo, je povedal in odšel.
24. februar, 2008 ob 0:18
Iz tretje roke (vse tri zanesljive) sem izvedel, da so bila prediciranja po internetu pravilna. Ne bi želel vneti prepirov, kako je bilo oz. kako ni bilo, vendar naj povem, da smrt Dr. Janeza Drnovška ni povsem takšna, kot jo predstavljajo v medijih.
Kot že rečeno, iz zanesljivega vira sem izvedel, da naš bivši predsednik ni umrl danes, 23.2., temveč že prejšnjo soboto, 16.2.2008!
Zagotovo se bo našel kdo, ki se bo vprašal, zakaj potem G. Golobič in M. Kozinc govorita, da sta se z njim pogovarjala še v četrtek. Po podatkih, ki jih imam, lahko torej sklepam, da je njun datum pogovora zamaknjen za kakšen teden. Zadnji, ki se je z dr. Drnovškom pogovarjal, je bila tista “druga roka”. Vsaj po izjavi “tretje roke”. Da je imel na voljo vse zdravstvene aparature so omenili na nacionalki v Dnevniku, se mi zdi, vendar le bežno. Po mojih podatkih se je dr. Janez Drnovšek od aparatur odklopil sam, zakaj ne vem. Ali morda vem..?
“Strah nas je smrti!?
Ker smo navezani na materialno bivanje.
Saj je vsako bivanje materialno!?
Lahko je tudi duhovno.
Kakšno je duhovno bivanje?
Tisto, ki presega materialno.
Kako ga lahko presega?
Tako, da presega navezanosti.
Tudi navezanosti na življenje?
Tudi navezanosti na življenje.
Če nismo navezani na življenje, potem smo mirni?
Potem smo mirni. Niti smrti se ne bojimo, še manj česarkoli drugega.
Ali je to smisel, ki ga iščemo?
Takšen mir iščemo. Če ga ne najdemo, smo ujetniki strahov in skrbi.”
Po mojih predvidevanjih si naš bivši predsednik, dr. Janez Drnovšek po vseh teh letih ni želel več medijskega pompa, ravno zato je svojo smrt zavil v tančico.
Tretjo roko sem sicer vprašal tudi, zakaj je datum svoje smrti za javnost zamaknil za en teden. Po njegovem odgovoru zato, da se je v tem tednu opravilo vse, kar spada k smrti.
Ali so potemkaj mediji izvedeli, da je dr. Drnovšek umrl en teden prej, to sklepam po tem, da so bili že ob 11:00 na nacionalki objavljeni izredno dobro in čustveno narejeni izdelki? Seveda ne, vedeli niso ne, da je v resnici umrl en teden prej, niti niso vedeli tega takoj po smrti.
Kaj ni strašljivo in vendar nenavadno, ko se zavemo, da je bil dr. Drnovšek čez cel teden, ko je v naših glavah še živel, že mrtev? Kaj ni strašljivo, ko zadevo pogledamo od daleč, kako je zavita v tančice skrivnosti?
Pa vendar je ravno to naš bivši predsednik. Vedno s postavljeno mejo zasebnosti. Kar je medijem želel sporočiti, jim je sporočil. Nič več. Nič manj.
In ravno zaradi njegove trdne volje, prepričanja, da ni bolan, še vedno ne morem verjeti, da je umrl. Vsakič, ko pogledam teletekst, vsakič ko pogledam novice na internetu me vedno znova šokira novica, da je naš bivši predsednik, premier, politik in velik človek, dr. Janez Drnovšek umrl. Enostavno si tega ne morem vtreti v misli. Enostavno ne gre.
Naj počiva kot človek, ki je bil duhovno bogat, ki je rad nudil sočloveku pomoč takrat, ko jo je najbolj potreboval. Ljudje naj si ga ne zapomnimo kot politika, temveč kot človeka. Osebnost. Bitje. Dobro Dušo.
“Poleg miru mora biti še kaj, kar daje našemu življenju smisel!?
Res je. Dobrota.
Dobrota?
Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel.
Torej mir in dobro?
Mir in dobro.”
24. februar, 2008 ob 0:52
Nepietetno in žaljivo navajanje prve, druge in tretje “roke”. Ura, datum?
Ko preide človeško bitje, še kako plemenita osebnost in velik um, ni čas za pritlehna razglabljanja. Je trenutek, ko se zgolj tiho, mirno, zazrti vase, poklonimo spominu.
Naj si odpočije v neskončnosti brezčasja.
24. februar, 2008 ob 1:02
Oprosti, meni se ne zdi žaljivo, da se navaja prva, druga in tretja roka. Ta podatek sem izvedel 23.2 okoli 17:15 ure, o datumih pa je, če se sploh LAHKO tako izrazim, tretja roka govorila bolj na splošno. Tudi jaz sprva nisem verjel, vendar me je ta človek, ki mi je to posredoval, prepričal in navedel priče. Izpostavljal jih ne bom, ker ne vem, če jih smem.
Sicer sem o tej temi razmišljal cel dan, ali je vredno, da napišem kaj o njej, vendar so na koncu čustva premagala. Kaj tebe ne muči, kako se je tu manipuliralo s časom? Se ti ne zdi skrivnostno, pa tudi malce srhljivo?
Sicer pa sem že prej napisal, naj počiva v miru, moral sem le dati to iz sebe, saj me je pretreslo, da sem cel prejšnji teden preživel dobre volje, v dobri veri, da je naš bivši predsednik še živ.
24. februar, 2008 ob 1:45
Saj je vseeno. Če je tako hotel, potem je prav, da je tako bilo. Želel je pač umreti v miru in biti v miru še nekaj dni po svojem odhodu. Kdo bi se moral še strinjati, zakaj tako?
24. februar, 2008 ob 8:29
Aljaž, preberi si Tibetansko knjigo mrtvih…morda boš razumel.
Spominjajmo se ga z ljubeznijo in sočustvovanjem.
24. februar, 2008 ob 9:05
mislim, da je dr.Drnovšek vsako minuto bolj živ . ne v fizični pojavi, ker bo svoje bolno in utrujeno telo poklonil zemlji- temveč v duhu v idejah v vzoru..
če veš kdo si, kam greš,ti ne bo težko tudi ob izgubi najdražjih..
duhovno telo, ki se loči ob smrti od fizičnega telesa je svobodno in lahko še nekaj časa opazuje vse dogajanje okoli sebe…dokler se ne vrne od koder je prišel iz duhovnih sfer..
najboljše želje mu izrazimo na ta način, da njegove misli in ideje poskusimo vdejaniti v praksi..
vsaj kar se tiče revščine v svetu, ekologije, zdrave prehrane in dobrih medčloveških odnosov, pravičnosti in miru na svetu..
vsak dan poskusi narediti nekaj dobrega za ljudi in svet se bo spremenil na boljše..kajti vsi hrepenimo po dobrem ..
s spoštovanjem do dr.Drnovška..naj nam ostane v živem spominu..
24. februar, 2008 ob 9:37
Da je g. Drnovšek umrl že prejšnji teden sem dobil mail 19.2.
Če je bila njegova želja zadržati vest za kak teden lahko to spoštujem.
Narobe pa je da nekateri trdijo kako so še prejšnji dan klepetali z njim.
G. Drnovšek si zasluži naš spomin. Naj počiva v miru
24. februar, 2008 ob 12:39
@Aljaž B.
Glede tega kako je bila Tv SLO pripravljena…
Prva poročila so bila ob enajsti uri in glede na to, da je bila novica o smrti znana okrog osme ure je bilo več kot dovolj časa da so pripravili dobra poročila. V tujini pa je praksa, da imajo veliki mediji (CNN, BBC) za velike voditelje že pripravljene neke oddaje in posnetke v primeru smrti. Verjamem tudi, da ima TV SLO že kaj pripravljamo za smrt Kučana in Janše. Vsaj če so resni medij morajo biti pripravljeni na vse.
24. februar, 2008 ob 12:41
Zanimivo pa je, da ni nobene priloge bilo danes o Janezu Drnovšku. Spomnim se, da ko je umrl Janez Pavel II je imelo Delo v nedeljo posebno prilogo o papežu. Samo glede na to, da se je o smrti papeža že zelo veliko govorilo (skoraj dva meseca) je to logično. No mogoče pa bo jutri kaj.
24. februar, 2008 ob 12:49
Ja resni mediji so pa res pripravljeni tudi potvarjati samo da je prime time pokrit. Jaz se ne strinjam
24. februar, 2008 ob 12:54
Naj Drnovšek počiva v miru. Bil je inteligenten človek in je razumel, da to kar so ga učili v šoli ni držalo, razumel, da je komunizma konec in kasneje , da se tudi od materializma ne živi. Seveda ni bil nikoli blizu mojim nazorom (prej obratno) ampak je bil zvest samemu sebi in “pošten” politik (kolikor politik je lahko pošten). Nekateri so ga izrabljali in ga bodo izrabljali naprej, ampak tako je. Pravi tranzicijski politik za tranzicijsko državo - in to ne glede kar pravi Jani..
R.I.P.
24. februar, 2008 ob 13:19
@marjan
Smo v kapitalizmu (in prav je tako) in od nečesa je potrebno dobiti denar. Tudi od smrti Dr. Drnovška. Prav zanimivo bi bilo ugotoviti koliko denarja so včeraj zaslužili na POP TV-ju.
24. februar, 2008 ob 13:21
misliš na račun osmrtnice. Upam da bodo del “dobička” namenili gibanju
24. februar, 2008 ob 18:27
Globok poklon velikemu človeku!
p.s. dons sem se peljal čez Logatc in kaj videl? Na vseh javnih zgradbah so zastave spuščene na pol droga v znak spoštovanja umrlemu predsedniku Drnovšku. Na župnišču pa seveda NE, v posmeh vsem tam visi že zelo dolgo Vatikanska zastava. Banda črna.
24. februar, 2008 ob 18:55
Umremo dvakrat; prvič sami in drugič v spominu preživelih. Zares mrtvi smo šele tedaj, kadar se nas nihče in nič ne spominja več, noben človek, noben pes, nobeno drevo, nobena kljuka na vratih.(Manfred Bieler)
Nikoli ne bo zares mrtev.
24. februar, 2008 ob 19:27
Najbolj se mu bomo oddolžili, če se bomo držali njegovih misli, ki jih je napisal pa ne samo sedaj, ko smo žalostni ampak ves čas dokler živimo, saj so vse njegove misli zelo življenske. Mislim si, da je bil to njegov namen, da vsaj nekaterim spremeni razmišljanje v pozitivno smer. Sama sem se z njegovim razmišljanjem strinjala in mi je zelo zelo žal, da je svojo bitko izgubil in je dosegel svoj namen, če jih je samo deset prepričal.
24. februar, 2008 ob 20:36
Tako se mi zdi, da je bil dr.Drnovšek res pred časom…tako kot so običajno veliki ljudje…razumljivo je, da so mu le redki lahko sledili in še bolj razumljivo, da ti v glavnem niso bili politiki…predvsem ne slovenski…meni je pa le bilo lažje pri srcu, ker sem vedela da je med njimi, da ima svojo pozicijo in da jo uporablja v zelo plemenite namene. Naj počiva v miru…v kar pravzaprav ne dvomim.
24. februar, 2008 ob 21:14
o mrtvih samo dobro - - - zato bom tukaj povedal samo sledeče : jaz imam nanj slab spomin !…(slabšalnikov se bom torej vzdržal !…)
25. februar, 2008 ob 9:06
Baje je dons v Armbrustu veselica, ko je umrl dr.Drnovšek!!!!
25. februar, 2008 ob 9:09
JBTP…whatever…na sreco si eden redkih!!!!
25. februar, 2008 ob 9:45
dej ti “wnanbee” Bond ne širi takih zločestih govoric.
25. februar, 2008 ob 11:13
Pa a se res ne znate niti ob smrti nekoga vzdrzati?
Janez D. pocivaj v miru…
25. februar, 2008 ob 15:53
Jani, na žalost se vsaka dobra stvar s časom “sfiži”. Kakovost in nenazadnje kulturni nivo repliciranja vestinih kolumen žal ne presega več niti praga poprečne prebavljivosti. Če vsesplošnemu pomanjkanju pietete do preminulih dodamo še abotno glumaštvo političnih hipokritov, se mi zazdi sama smrt g. Drnovška še najmanj žalostna. Misel “mir in dobro” je brez dvoma vizionarska, a glede na videno in slišano v teh dneh bo potrebnega še veliko časa, da bomo dojeli njeno bistvo.
Nekateri žal nikoli.
25. februar, 2008 ob 17:21
dal je možnost,kot politik in človek ,da dobimo(sami) uvid v dejasko stanje in delovanja realnosti,ki nam jo “prodjajo”iluzije
v nas je, da se odločimo kaj “želimo” videti…
25. februar, 2008 ob 20:11
Naj v miru počiva. Smrt je vsekakor zadnje dejanje živih bitij. Res pa je, da je smrt Janeza Drnovška nekaj posebnega. Škoda samo, da bodo njegova dobra dela in njegov zdrav duh splahnel, če se bo to veliko hvaljenje še naprej toliko napihovalo. Ve se, da je bil dober kot politik, kot verjetno tudi človek, vendar tako vehementno hvaljenje in objokovanje bo dalo obraten rezultat. Kaj se bo pisalo, ko bo umrl še kateri veliki slovenski voditelj. Kaj bomo takrat Drnovškove zasluge brisali pri njem in jih pripisali takratnemu mrtvemu veljaku. Saj se še vedno govori, da imamo zasluge za dobrobit in odcepitev Slovenije vsi Slovenci.
Res pa je o mrtvem vse dobro.
25. februar, 2008 ob 23:20
Rozinkove besede so lahko tudi moje besede. Bil je človek, ki mu verjetno dolgujemo pretežni del zaslug, da se balkansko klanje ni razširilo tudi v Slovenijo. Bil pa je politik in ne svetnik. Veliko iskrenejše bi se mi zdele besede, ki bi zajele tudi to dejstvo. Meni osebno se v zadnjem letu ni zdel na nivoju predsednika države. Lahko pa mu pripisujete tudi najbolj plemenita dejanja in mišljenje, ki navadnemu smrtniku ni povsem doumljivo.
Bil pa je poseben, dober človek in zasluži vse spoštovanje. Naj mu bo lahka slovenska zemlja.
28. februar, 2008 ob 9:27
Imeli smo velikega človeka. Sprašujem, se od kod slovenski pesimizem: “Takega ne bomo več imeli!”, kar smo pogosto slišali na TV. Jaz bi rekel: “Iskreno upam, da bomo imeli še več takih! In da si bo še marsikdo vzel zgled po njem!”. Ob žalosti, ki jo občutim ob njegovi izgubi, pa v sebi čutim tudi globoko hvaležnost do pokojnega predsednika. Hkati pa si želim, da bi tudi meni uspelo v mojem življenju uresničiti ideal ali vsaj nekaj od tega, kar nam je izkazal pokojni. Le to je pravi in najplemenitejši poklon njegovemu spominu. K temu bi povabil tudi slehernega Slovenca, tudi tistega, ki je nad seboj že zamahnil z roko. Ni pomembno kaj, kje si in kaj delaš, a tisto kar delaš, delaj dostojanstveno in z ljubeznijo do drugih. To je prava pot do lastne in sreče bližnjega. Tudi ko bomo odšli, kot je odšel on (in to je najbolj zanesljiva stvar na tem svetu), bomo z mirno vestjo lahko zrli nazaj in mirno zatisnili oči.
Janez, se vidimo!
2. marec, 2008 ob 0:10
Telo je umrlo,DUH živi,dokaz-vest-ŽIVI za nas……potrebujemo te,da bi razumeli,da bi se učili……
2. marec, 2008 ob 0:15
JBTPTKŠNKZDRV……B………….BLESAVKO……….TI JE JASNO……..ČE TI NI,PRIMI SONCE. …..