Še ena tajkunizacija
15. februar 2008 ob 11:00 | Jani Sever |Izraz tajkun, z vsemi izpeljankami se je v Sloveniji zelo dobro prijel. Kot da slovenščina hlepi po novih besedah, ki potem dobivajo tudi nove pomene. Tajkunizacija visokega šolstva je nova sintagma, za katero bi pričakovali, da bo lansirana iz vrst opozicije. A prvi jo je uporabil zgodovinar in dolgoletni simpatizer SDS ter član Sveta za visoko šolstvo Janko Prunk. Prunk je iz Sveta izstopil z besedami: “Zgrožen sem nad divjo jago za ustanavljanje šol, ki prinaša pojav tajkunizacije visokošolskega prostora.” Na žalost ni želel povedati koga ima v mislih. Pojasnil je samo, da ne gre za Petra Jambreka. Kdo so torej “univerzitetni tajkuni”?
Prvo ime, ki ga v misli prikličejo asociacije ob omembah novih privatnih fakultet in univerz je Peter Jambrek, eden od ustanovnih “očetov” samostojne Slovenije, sodelavec Nove revije, nekdanji ustavni sodnik, avtor ideje o večinskem volilnem sistemu, ideolog “pomladnikov”, notranji minister v Bajukovi vladi, predsedujoči Zbora za republiko… Jambrek, ki je bil v letih 2005 in 2006 tudi predsednik Sveta za visoko šolstvo, je že prej ustanovil Fakulteto za podiplomske državne in upravne študije na Brdu pri Kranju. Zaradi nasprotovanja starega Sveta sta to skupaj s Tonetom Jerovškom storila na podlagi sodnega sklepa. Potem je v času predsedovanja Jambrek ustanovil še dve fakulteti.
Iz odločanja o njihovi ustanovitvi se je kot predsednik izvzel. Tako sta povsem čisto v Novi Gorici nastali Fakulteta za uporabne družbene študije in Evropska pravna fakulteta. Kljub temu je Jambrek takoj zatem, ko sta fakulteti dobili koncesijo, na začetku leta 2007 odstopil z mesta predsednika Sveta za visoko šolstvo. Bil je preobremenjen, kot je povedal, kar ob treh fakultetah ter akademskem in političnem angažmaju ne more biti presenetljivo. In konec koncev ga je čakal nov zgodovinski projekt. Tri fakultete je bilo potrebno združiti v prvo zasebno univerzo v Sloveniji. Projekt je sedaj zaključen, vendar ga senat Sveta za visoko šolstvo ni potrdil. Trije člani so bili za, trije so se vzdržali, Prunk pa je odstopil.
Škandal je velik. In vendar Prunk pravi, da ni imel v mislih Jambreka. Jambrekov projekt naj bi bil torej samo začasna žrtev splošnih razmer v visokem šolstvo, za katere je v veliki meri tudi Ministrstvo za znanost, ki ga vodi Mojca Kucler Dolinar. Prunk pravi, da je v Sloveniji še mnogo slabših projektov za ustanovitev univerz kot je Jambrekov. Konkretno je omenil projekt za ustanovitev univerze v Novem mestu, ki ima kot pravi najmanj dovolj dobrih profesorjev. Prunk pravi, da je poskušal preprečiti ustanavljanje visokih šol, ki ne prinašajo novosti in so znanstveno premalo strokovne. Z veliko gotovostjo je torej mogoče reči, da Prunk res ni imel v mislih Jambrekovega projekta.
Je pa njegovo mnenje o ustanavljanju zasebnih fakultet in univerz – v Sloveniji je ambicij za ustanovitev privatnih visokih šol toliko, da bi jih lahko nastalo na desetine – v povsem očitnem nasprotju z napovedano strategijo ministrice Mojce Kucler Dolinarjeve. Ministrica se je po Prunkovem odstopu od dogajanj v Svetu distancirala. Hkrati je poudarila, da je nastajanje novih visokošolskih zavodov predvsem v prid študentom. O kakovosti diplomantov pa bo po mnenju ministrice za znanost pač najbolje odločal trg delovne sile. Mimogrede, Kuclerjeva sodi v kvoto ministrov NSi in ni torej ne izhaja neposredno iz kroga SDS, ki mu pripadata Jambrek in Prunk.
Kako torej razumeti Prunkovo gesto? Tako strokovno kot politično je dobro preračunana. Večina poznavalcev akademskega okolja v Sloveniji se zaveda, da je ustanavljanje velikega števila visokih šol nesmiselno in kontraproduktivno, ker zmanjšuje kvaliteto študija. Hkrati vsi vedo, da je konkurenca tudi na tem področju pomembna. Vprašanje je, kot običajno v merilih, ki določajo sprejemljivost drobljenja slovenskih fakultet in univerz. In seveda v tem, kdo jih lahko in kdo ne sme ustanavljati. Tako strokovno kot politično je Prunkova poteza simpatična. Svoj namen pa bo dosegla šele, če ji bo uspelo zaustaviti hitro ustanavljanje preštevilnih fakultet.
S tem bi bila namreč zaustavljena “univerzitetna tajkunizacija”. Obenem bi prav Prunkov odstop kljub temu moral delovati kot argument za ustanovitev prve slovenske zasebne univerze. Kajti prav za to menda gre. Za kriterije strokovnosti, po katerih je neko visoko šolo mogoče ustanoviti. Všečnih potez, ki v predvolilnem času prihaja iz vrst simpatizerjev največje vladne stranke, kar noče biti konec.
Jani Sever
15. februar, 2008 ob 12:06
Črni Peter je djau, da je Drni Hitler. Za Petra bi potem lahko rekli, da je Bush.
15. februar, 2008 ob 12:08
Kolega me je vprašal.
“Ti kaj praviš… Kako je mogoče, da so taki skrajni desničarji nekoč bili izredno aktivni člani Partije ?”
Moj odgovor je bil :
“Ja veš stari moj…. nekateri ljudje so pač rojeni za počenjat nečedne stvari iz golega užitka …”
15. februar, 2008 ob 13:11
Za vsako stvar, ki se zgodi v javni sferi sta kriva dva, sedaj se preganja izključno drugo stran, prvi , ki pa nudi sodelovanje v javni sferi , se ni še nič zgodilo. Upajmo, da bo policija neodvisno od politike vzela pod drobnogled tudi drugo stran, šele takrat bomo državljani verjeli, da gre zares. Politika če ni vpletena, bo takoj ustanovila finančno policijo, ki bo na podlagi premoženja , ki ni pokrit z plačanimi dajatvami, ukrepala na podlagi zakona .
15. februar, 2008 ob 13:17
eden od ustanovnih “očetov” samostojne Slovenije - od kod ti pa tta ideja
15. februar, 2008 ob 13:28
A Jambrek ma ambicije za univerzo? Jst sm bil preprican, da se bo navezu z UNG.. Sm pac naiven, ampak vem vsaj to, da je univerzitetno izobrazevanje storitev in da je trg na strani povprasevanja velik. Na strani ponudbe pa ’se vecji’, vsaj ce izhajamo iz dejstva, da je status posameznikov pri vpisu na univerze v EU izenacen; tj. tujci so izenaceni z drzavljani. Torej izbor med stevilnimi univerzami 27 drzav. To je malo za ilustracijo[malo pa kozaklampf], ker drzi tudi, da je povprasevanje togo [ce privzamem, da je ‘cena’ oddaljenost/tuj jezik].
Ni to poziv k neki superslo univerzi, ki bi blestela ‘v svetovnem merilu’; to se verjetno ne da dosec ‘na poziv’.
Ne, to je pozdrav ‘tajkunizacije’ izobrazevanja…Tisti, ki je spoznal moznosti trga in je pripravljen tvegat s takim projektom je faca…ce pa ma podporo se bo pa pokazal na trgu/pri vpisu. Jst si zelim samo neodvisno agencijo za vrednotenje kakovosti programov visokosolskega izobrazevanja!
p.s in cakam na ustanovitev Mestne Univerze v Lj., ki bo ponudla tiste programe, po katerih je tako ogromno povprasevanje na UL; akademije, arhitektura..pa mogoce se kej novga.
15. februar, 2008 ob 14:15
Greenpeace “kliče na pomoč”, naslednji teden je glasovanje o GSO, zato morate dobiti izjavo našega ministra Podobnika, Jarca in tistega ščetkarja, da povedo kako bo Slovenija glasovala.
Ponavadi glasuje za GSO, podobnik še posebej.
15. februar, 2008 ob 14:41
Že dolgo čakam, da bi se kdo lotil novomeške zgodbe - baje človek, ki je profesor na neki drugi univerzi vodi zasebno visoko šolo, v kateri je potem na takih ali drugačnih pozicijah kar nekaj članov njegove družine. O posledičnem dogajanju pa je slišati marsikaj. :)
15. februar, 2008 ob 15:28
Prunk ni le simpatizer SDS, je tudi njen soustanovitelj. Pa da ne bomo samo o NSI, tudi sama SDS ima (poleg Jambreka) vpletenih še nekaj ljudi, prvi mi tukaj pade na pamet Matej Makarovič.
15. februar, 2008 ob 15:38
Kaj prinese ustanavitev univerz?
Gotovo nič dobrega.
(a) Na univerze silijo horde mladih lenuhov, ki bi “študirali”, namesto da bi delali in bili cenena in zanesljiva delovna sila, ki bi povečevala dodano vrednost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
(b) Izredno se poveča narkomanija. Ti delomrzneži, ki bi jih - če bi bili v delovnem razmerju - takoj odkrili, se skrivajo po univerzitetnih kuloarjih in sekretih, fantazirajo o preureditvi Sveta in vršijo svoja zavržena dejanja.
(c) Poveča se pornografija in prostitucija. Kar pogljete: od Oglasnika do spletnih erotičnih strani- povsod se ponujajo študentke in včasih celo kaki dejavni študentski pari. Nekateri se slikajo še celo zastonj, da bi le s svojo raboto pokvarili čim več svojevrstnih podobnikov. Nova univerza pomeni le še dodaten izziv in priložnost za take razkazovalce, ugodnike in priležnice.
(d) Vse univerze so take, da ljudje na nijih ostarijo in vladajo. Če je kje gerontokracija, je to na univerzah in visokih šolah. Mnogokrat eni še dolgo iz penzije kontrolirajo in šefujejo po svojih bivših oddelkih. Tudi vlada, ministri in ostala politična elita: vsi so prišli z univerz, celo taki pametni in plemeniti, ki sicer univerzi in njenim pravilom niso do konca podredili.
(e) Univerze so leglo raznovrstnih prekucuških idej. In kot bi to ne bilo dovolj, zahtevajo še ekstoritorialnost in nekakšno “akademsko svobodo”, ki ni nič drugega kot bianco menica za dolgove, ki jih mora potem narod plačati.
(f) Če je nekje univerza, pa naj bo kraj še tako majheni in zakoten, potem je treba postaviti še ustrezne srednje šolstvo, tudi če ga prej v kraju sploh ni bilo … in tako navzdol vse do otroškega vrtca, tudi če otrok sploh ni. Že sama povsem nedolžna ustanovitev manjše univerze ima velik negativni multiplikativni učinek na vse hierarhično podrejene enote.
(g) Univerza ima devastantni učinek na narodno rodnost. Tudi če v vse predolgen času študija ženski osebki ne postanejo povsem infertilni, jim univerza napolni glave z nenaravnimi idejami o karieri, službi, obveznostih in ambicijah, da niso sposobni nuditi materinskih dobrin svojim potencialnim mladičem. Ki pa jih itak nimajo, ker se dobro podučijo o kontracepciji in abortusu in ne dovolijo dozoreti v sebi nobenemu oplojenemu jajčecu.
(h) Zgodovinsko gledano, so univerze odigrale mračno vlogo pri moških osebkih, ki jim je vpis omogočal odlašanje z najsvetejšo domovinsko t.j. vojaško obveznostjo.
(i) Če pa so (kar sicer na srečo večinoma niso) pri svojih motnih udejstvovanjih na univerzi razni osebki uspešni ali celo zelo uspešni, potem so gotovo izgubljeni za rodnik kraj ali celo državo, ker odpotujejo in služijo Tujcu. Ti jih podjarmi in jih uporabi proti njihovi ubogi domovini.
(j) Danes ne gre za to, da bi ustanavljali univerze, ampak je predvsem treba zmanjšati njihovo število in še zlasti nevtralizirati njihove učinke.
(k) In končno, posebej za tiste, ki doslej niso vedeli: to pisanje je parodija.
15. februar, 2008 ob 15:54
@zbik:
LOL, sem se ze spraseval ce je kaj narobe s tabo, potem pa pridem do tocke k…
15. februar, 2008 ob 16:14
Najprej je bila poplava programov na obstoječih univerzah, nato nove univerze/fakultete s podobnimi programi in kot da še ni dovolj, je kup strokovnih visokih šol, ki ponujajo programe s podobnimi imeni.
Kaos je popoln in ureditev trga dela v takšnih razmerah je lahko le ministričina blodnja. Že prejšnji minister je vse to kronal s famozno prevedbo nazivov in uzakonil uporabo oklepajev v nazivih. Znajdi se, kdor se more.
Vizija? Tradicionalni in kakovostni univerzitetni programi (nočem posploševati, da so vsi takšni), bodo šli k vragu. In s tem tudi kritična inteligenca. Morda pa je bistvo prav v tem.
15. februar, 2008 ob 16:52
Kot cerkvene dogme, včasih so bili mnenja, da potrebujejo samo duhovnike in pa nekaj plemenitašov, ki si bodo dopisovali.
Danes pa nekateri dogmatiki vpijejo, da ne rabimo takih in drugačnih “višjih” programov.
Pa smo lahko brali v prilogi finančnega časopisa, da je recimo v Nemčiji dobro razvit višješolski program iz Logistike tam je to znanost seveda ni skrivnost, da imajo Nemci zelo močne logiste na vseh transportih.
Pri nas pa se take uspehe poskuša “dogmatsko zatreti” kot včasih cerkev in pa seveda sužnjelastniki. Seveda neuki bodite delajte za tekočim trakom.
Tehnika, razvoj gre naprej in potrebe so enormne po delavni sili pa vedno manj en stroj lahko opravi delo 10 sploh pa je teško primerljivo koliko ceste naredi delavec na “asfalterju” in včasih, ko so ceste tlakovali.
Pa še nekaj imajo dogmatiki skupaj z cerkvijo- politično delovanje, poleg tega, da so hoteli neuke tlačane bi danes želeli politično nezavedne volilce, ki naj vse dejstva in polresnice pobašejo v en koš ter ga vsake 4 leta spraznijo.
15. februar, 2008 ob 16:54
Kritična inteligenca je bila dolgo na poti k vragu.
Le poglejte Filozofsko fakulteto, vprašajte študente kako se jim zdi.
So pa tudi fakultete, ki imajo “večjo vrednost” FDV je primer.
15. februar, 2008 ob 19:44
Več univerz, večja konkurenca, stare okostenele univerze in njeni priveski pa v jok.
15. februar, 2008 ob 20:06
Zadeva je zelo preprosto rešljiva. Polno se financira le naravoslovne fakultete. Družboslovne, pa samo tiste, ki so v lasti države. Tako bi nehali proizvajati nepotrebni kader.
15. februar, 2008 ob 20:20
“Večina poznavalcev akademskega okolja v Sloveniji se zaveda, da je ustanavljanje velikega števila visokih šol nesmiselno in kontraproduktivno, ker zmanjšuje kvaliteto študija.”
Potem je pač večina poznavalcev akademskega okolja neumna, kar je le razlog več za ustanavljanje zasebnih visokih šol, saj so le ti produkt državnih visokih šol.
15. februar, 2008 ob 22:06
Za uspešnim moškim stoji ženska! Ali pa “X” ženskega spola.
Je kaj narobe s kako “revijo”? “Tista”… revija? Jamranje ne pomaga. Nič ni naključno… me je nekoč podučila… neka dama… ki prisega na vrednote… revije!
15. februar, 2008 ob 23:41
Ko postane izobraževanje predvsem donosen posel prepleten s klientelizmom kvaliteta izobraževanja ni več pomembna. Škoda, ki pri tem nastane je globalna, saj se na tak način razvrednoti izobrazba vsem. Tudi tistim, z dejanskim in ne le “plačanim” znanjem.
Če bo šlo tako naprej, izobrazba sama po sebi ne bo več pomembna. Bolj pomembno bo to, na kateri univerzi in pri katerem profesorju boš diplomiral, saj bo le to dejansko merilo znanja.
Kam sodi “Univerza” Petra Jambreka verjetno ni dvoma.
16. februar, 2008 ob 0:56
Dogme kot so bile v komunizmu se bodo teško prijele.
16. februar, 2008 ob 1:01
Sicer pa so bili v času dogme zelo čislane nekatere eminence.
18. februar, 2008 ob 0:01
Zbik - genialno!
Ceprav je skoraj v vsaki alineji marsikaj tudi res…