Za pravice rejencev
12. februar 2008 ob 18:32 | Andraž Beguš |V sobi klavstrofobičnih dimenzij številka 117. državnega zbora se je poslanka stranke Zares, gospa Majda Širca, za javnost razgovorila na temo njenega današnjega pomenkovanja z ministrico za delo, družino in socialne zadeve, gospo Marjeto Cotman, katero je poskušala s svojo novelo zakona o rejništvu, ki ga je, v imenu stranke Zares, v zakonodajni postopek vložila 23. januarja leta letošnjega, prepričati v nujnost sprememb na področju izvajanja rejniške dejavnosti.
Nujnost spremembe obstoječe ureditve vidi poslanka Zares predvsem v njeni oceni, da so po obstoječi zakonodaji otroci-rejenci v depriviligiranem in neenakovrednem položaju glede na druge mladostnike v bioloških družinah.
Na ministrstvu so ji, po besedah poslanke, sicer prijazno prisluhnili, a pomisleki s strani ministrske ekipe v nujnost ter smiselnost predlaganih sprememb na tem področju nam morda lahko dajejo slutiti, da je, na koncu koncev, šlo le za obojestranski izgubo časa. Blagor njim!
Več o predlogu novele si lahko preberete na spletni strani stranke Zares.
Poslanka stranke Zares svojem predlogu novele ter o “kofetkanju” na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve:
Odgovori na vprašanja:
Andraž Beguš
13. februar, 2008 ob 13:04
Imam nekaj vprašanj:
Za katere pravice gre? Gre za pravico do vzgoje in varstva? Po 18 letu bi naj na novo pričeli varovati in vzgajati odraslega človeka? Ali pa gre za pravico do finančne varnosti? Če za slednjo - zakaj preko tretje osebe?
Ne gre mi namreč v glavo, da bi naj bi pravice odraslih rejencev varovali z NOVO družino…samo zato, da bo imela streho nad glavo in finance za preživljanje…saj to ji lahko omogočimo neposredno!!
Drugo pa je NADALJEVANJE REJNIŠTVA po 18 letu v isti družini …ki pa je že tako urejeno…če pa misli kdo prisiliti kakšno družino v rejništvo, pa naj prisiljuje raje že obstoječo…
In še najpomembnejše - če morebiti gre samo za finančno plat - zakaj se ne poiščejo in terjajo biološki starši? Ti so namreč dolžni (kot vsi drugi slovenski starši) skrbeti za svoje otroke, če se ti šolajo po 18 letu….ni pa res, da imajo drugi polnoletni (”normalni” - kot pravi gospa Širca) vse to, kar se trudi priskrbeti za rejence, urejeno pri starših. Imajo samo pravico terjati to obveznost (kot rejenci) a velikokrat je ni mogoče (ali pa je težko)!!
13. februar, 2008 ob 14:18
@vida,
upam, da tale vprašanja niso letela name… je pa poslanka izpostavila nek konkreten primer, ki po njenih prepričanjih terja razmislek v smeri sprememb obstoječega zakona:
http://www.mladina.si/tednik/200745/clanek/uvo-manipulator–vanja_pirc/
13. februar, 2008 ob 14:26
Pa prilepim še današnje pismo poslanki Širca:
Spoštovani gospa Majda Širca!
Pozorno sem prisluhnila (nekajkrat) vašim pojasnilom in odgovorom na novinarski konferenci. Zdaj mislim, da razumem od kod moja domneva, da ste do našega Združenja “zadržani”. Je mar mogoče, da je tudi vas “naplahtal” bivši minister, ko je naše Združenje predstavljal kot tisto, ki si prizadeva za sirotišnice (getoizacija)?
Za nič takega si ne prizadevamo in si nikoli nismo - to je čista izmišljotina ministra, ki je z ustrezno promocijo takšne laži naše Združenje označil in onemogočil.
Naša prizadevanja gredo v smeri, da bi (namesto 62 razdrobljenih CSD, ki vsak po svoje in drugače uraduje) v Sloveniji ustanovili enotni javni zavod za rejništvo in posvojiteljstvo. V njem naj bi zaposlili rejnike, jih ustrezno podprli in nadzirali….otroci pa bi še naprej ostali na rejnikovih domovih. Gre za to, da bi v takšni namenski strokovni organizaciji delo potekalo nedvomno veliko bolj kvalitetno in enotno, predvsem pa v dobro otrok.
Sirotišnice si je gladko izmislil minister sam!! Zakaj le?? Morda zato ker smo preveč prepričljivi in nas je treba utišati - bojda si je v tem smislu ministrstvo skupaj s centri ustanovilo še eno pridno in poslušno NVO, ki s svojim delovanjem “dokazuje” odličen sistem in ovira naše argumente.
V pojasnilo lepim še izsek iz nekega starega pojasnila…dokaz (ki potrjuje naša prizadevanja) pa ste tako prejeli v odboru dne 16. 2.2006 (če želite, vam ga posredujem še enkrat) in lahko preberete tudi v naši Zloženki, ki smo vam jo predali ob zadnjem obisku (priponka).
Vljudno vas prosim, da našim prizadevanjem še v prihodnje prisluhnete in nam nudite priložnost, da pojasnimo nerazumljene in “sporne” zadeve. Tudi nekatere, ki ste jih načeli na novinarski konferenci.
Lep pozdrav,
Vida Berglez, predsednica Združenja MOČ
——————————————————————————–
NE GRE NAMREČ ZA TO, DA BI MI ŽELELI DATI REJENCE V ZAVODE, TEMVEČ, DA BI REJNIKE ZAPOSLILI V ENOTNEM JAVNEM ZAVODU! Sicer je pa to samo predlog (ker nas kar naprej cukajo za jezik, naj kaj predlagamo) in je vsakršna “borba” proti temu predlogu nesmiselna (tudi ustanavljanje društev, ki bi se borila proti temu), saj naš predlog ni požel nikakršne odobritve ali strinjanja - sploh nikakršnega odziva. Čas in energijo bi bilo bolje vložiti v zadeve, ki obstajajo!
Misel o sirotišnicah (zavodih) pa nam je prav nesramno podtaknil minister Drobnič in se še vse do danes ponavlja. On (ali pa kdo drug namesto njega - saj je vendar govoril v imenu ministrstva) pa tudi ne zmore toliko korektnosti, da bi vzel besedo nazaj! Kakor še v primeru nekaterih drugih trditev, ki jih še vedno beremo na spletnih straneh ministrstva: da je prejemek za materialne stroške za rejenca dohodek rejniške družine na primer….
TUKAJLE JE POJASNILO NAŠE VIKTORIJE - staro dve leti:
Običajno so domovi/stanovanjske skupnosti za otroke ustanovljeni v obliki javnih zavodov (ki so po zakonu nepridobitne organizacije). Želimo si, da bi država tudi za izvajanje rejniške dejavnosti ustanovila poseben javni zavod, v katerem seveda ne bi bilo rejencev oziroma ne želimo ustanovitve novih sirotišnic, kot smo bili popolnoma napačno razumljeni. Rejenci bi bili še vedno pri rejnikih, javni zavod pa bi bil strokovna institucija, na katero bi se lahko obrnili vsak rejenec, vsaka rejnica, vsak starš in v katerem bi bilo poskrbljeno za njihovo psihološko, pedagoško, socialno in izobraževalno pomoč in dejavnost. Končno bi se v zavodu lahko reševal tudi status rejnikov ter vprašanja, ki so danes odprta in neodgovorjena, kot je npr. bolniška odsotnost rejnic, odgovornost tretjega, ki ni rejnik, pa mu je rejenec zaupan v varstvo in še je takšnih vprašanj.
Rejništvo si zaradi vseh okoliščin, ki ga zadevajo, zasluži še večjo pozornost države in različnih strokovnjakov, ki bi morali na področju rejništva veliko bolj reševati stiske, v katerih se znajdejo vsi, tako biološki starši rejenca, rejenci, ki večinoma prihajajo iz težkih razmer, s katerimi so osebnostno zaznamovani, kot tudi rejniki, ki se pri svojem vsakodnevnem življenju z rejenci srečujejo s problemi in vprašanji, na katere si sami velikokrat ne znajo odgovoriti.
13. februar, 2008 ob 14:42
Andraž: na prispevek iz Mladine pa samo tole (lepim):
Zadnji medijski dogodki, ki jih v svoji osebni stiski izpostavlja Remzija Hajrizi (Direkt, Mladina, Tednik,..), ustvarjajo vtis, da gre za spore na osebni ravni. V resnici pa gre za izkaz neustrezne in diskriminatorne ureditve rejniškega sistema, ki je še veliko bolj obsežna in zelo sporna.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve notorično brani »odličen rejniški sistem, ki daje dobre rezultate in je vzgled drugim državam ter ima za podlago še bolj odličen informacijski sistem« pred »peščico nezadovoljnih izvajalcev«, ki v nasprotju z večino »zadovoljnih« stalno nergamo zoper ta sistem. Vztrajajo, da sistem ni potreben obravnave in sprememb. Ni sicer jasno po kakšnih metodah in merilih so ocenili zadovoljstvo izvajalcev, še manj je jasno s kakšnimi merili so ocenjeni »rezultati« rejništva, saj so nas doslej morale zadovoljiti le splošne in neargumentirane izjave odgovornih. A sistem ni namenjen zadovoljnosti izvajalcev (čeprav je tudi to potrebno), temveč varnosti otrok!
Po podatkih MDDSZ je bilo septembra 2004 v Sloveniji kar 25 % rejencev starih 18 let in več. Podatek smo želeli ponovno pridobiti v naših zadnjih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, vendar je večina centrov našo zahtevo zavrnila z zavrnilno odločbo in navedla razlog, »da teh podatkov ne vodijo«. Odličen informacijski sistem javnosti ne more preprosto postreči s podatkom o tem, kakšna je starostna struktura rejencev! Storitve se je lotil le en center, ki je za peščico podatkov o devetih rejencih in osmih rejnikih potreboval tri ure dela strokovnega delavca z visoko izobrazbo in je za svoje delo izstavil račun v vrednosti 44 €. Če bi iskali in morali plačati podatke za vse rejence in vse rejnike….
Zakonodaja;
154. člen ZZZDR: »Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.«
157. člen ZZZDR: »Center odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi….«
2. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti: »Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.«
Konvencija o otrokovih pravicah, 1. člen: »Definicija otroka: Otrok je vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej.«
46. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti: »Center otroka lahko podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po polnoletnosti rejenca:
- …
- če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če rejenec s tem soglaša.«
Problem je naslednji:
Običajen osemnajstletnik, ki živi pri starših, ima zagotovljeno pravico, ki je hkrati dolžnost staršev, da ga finančno preživljajo dokler se šola, najkasneje pa do 26 leta. Tako lahko ta mladi človek odkloni nadaljnjo vzgojo in varstvo, kljub temu pa sme terjati finančno preživljanje od staršev…Prav tako sme (mora?!) odstopiti od vzgoje in varstva starš a je še naprej dolžan finančno preživljati svojega otroka, če se šola.
Osemnajstletni rejenec, ki se ima pravico - prav tako kot oni otrok iz lastne družine - odločiti, da se rejnikom ne bo več dal vzgajati in varovati (ali pa so se za to odločili rejniki), nima več primerljive finančne varnosti, saj se, če odide iz rejništva, država, ki je doslej finančno skrbela zanj, v nič več ne zavezuje. Tukaj je ta zanka, saj se finance za rejenca (čeprav se mora šteti za polno poslovno sposobno odraslo osebo) pretakajo preko druge odrasle osebe….kar pa ni prav!! Ta denar bi z osemnajstim letom moral (če se oseba šola) prejemati rejenec, rejnik pa nič več!!
Tukaj so nekateri finančni mehanizmi - enaki za ljudi, za katere starši zaradi šolanja še finančno skrbijo, kot za tiste, za katere ne (socialni transferji). A zaskrbljujoče je, da imajo rejenci zgolj te finančne mehanizme, otroci z odgovornimi starši pa še starše.
Ker je država do 18 leta prevzela finančno skrb za rejence, bi po tej analogiji morala finančno poskrbeti tudi za finančno plat rejencev še naprej - enako kot za druge otroke starši - vsaj do 26 leta, če se šolajo! V to vlogo se je namreč država postavila v svoji posebni skrbi (velikokrat že v rani mladosti otroka) - pa naj jo izpelje do konca!!
In tukaj je problem, ki ga kaže, izpostavlja in doživlja Remzija, ter mnogi drugi rejenci, ki želijo zrelo in samostojno zaživeti, pa ne morejo, če se ne podrejajo vzgoji in varstvu rejnikov!
Če bi bilo to bolje urejeno, bi ne prali umazanega perila in iskali - morebiti celo ustvarjali - očitkov na osebni ravni…ki so za vse zelo boleči.
14. februar, 2008 ob 13:54
Želim si, da bi poslanki lahko pritrdila ampak ne morem! Nima prav.
Tudi otrok v rejništvu (vsaj večina njih) še vedno ima starše, ki so še vedno dolžni preživljati svoje otroke!. Torej bi bilo od CSD bolj pričakovati, da bodo otrokom v pomoč pri terjanju te finančne obveze od staršev kot pa iskati neke dobrotnike, ki bodo zagotavljali polnoletnim rejencem nek določen standard.
Žal - ampak revščina v RS je vsakdanja spremljevalka mnogih - tudi otrok s skrbnimi in ljubečimi starši!
15. februar, 2008 ob 16:37
G. Malek, naj na vaše razmišljanje dodam še en nonsens:
Kaj mi lahko kdo razloži delež oz. relacije odgovornosti po ZVCP-1 in spodaj navedenim členom? Zmotila me je namreč navedba rejnika med odgovornimi in plačniki globe. Ali resnično nikomur ni jasno, kakšno vlogo imamo rejniki po današnji zakonodaji? Nismo skrbniki, nismo posvojitelji ali starši, naša vloga je popolnoma identična vzgojitelju ali učitelju - delujemo samo v vzgoji in varstvu, finančno pa poskrbi za otroke država, katera se je tudi zavezala za njihovo oskrbo, torej bi bilo smotrno, da se tudi ta strošek prenese na državo, ali ne? Naj še dodam, da je plačilo za delo pri izvajanju rejniške dejavnosti trenutno po otroku 114,00€, materialne stroške tako otrok porabi, ali je mogoče država še en stroše preložila na naša pleča, samo da napolni državno blagajno?
ZVCP-1
Odgovornost staršev, posvojiteljev, skrbnikov in rejnikov
94. člen
(1) Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim, se za prekršek opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva kaznujejo z globo najmanj 20.000 tolarjev ( 83,46 EUR) njegovi starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki.
8. april, 2008 ob 16:02
No pa je šel predlog po gobe,…
Ga. Širca, veliko posluha imate za stiske rejniškega sistema, vendar niste na pravi točki začeli. Veliko tega je, veliko se bo v kratkem moralo spremeniti, če ne ne vem, kaj se bo s tem našim rejništvom zgodilo. Ali sploh veste, da ni družin, da so soc. delavke v stiski, ker nimajo kam otrok namestiti, potem pa ti ga. Erzerjeva izjavi, da izvajalci rejniške dejavnosti - rejniki niso zaposleni, le neko nagrado za plačilo dobijo, odgovornost pa,…. In to naj bi bila poznavalka zakona,…. Ehhhh…