Iskanje novih barv
11. februar 2008 ob 11:00 | Jani Sever |Slovenija je razcepljena dežela. O tem nihče ne dvomi. Mnogo ocen je narejenih a priori. Kar stori desnica je slabo na levici in kar stori levica je slabo na desni. Ob tem je posebej pomenljivo, da le malokdo verjame v levico in desnico. Gre pač za poimenovanje, ki olajša odločitve. Komur je bolj simpatičen vodja, oziroma sovraži tako imenovane komuniste, se ima za desničarja in kdor je za tako imenovano socialno pravičnost ter mu gredo na jetra ambicije katoliške cerkve v politiki, je levičar. Poimenovanje je tako pravzaprav dovolj realno. Njegove korenine je brez težav mogoče slediti od časa ločevanja staro in mlado Slovencev v 19. stoletju. Obdobja slogaštva so kratka in ne vedno najbolj demokratična.
In vendar se zdi, da večina ljudi nima kakšnih trdnih političnih preferenc. Javnomnenjske ankete to potrjujejo. Volilno telo je po eni strani izjemno mobilno, po drugi strani pa zvesti privrženci posameznih strank z veliko lahkoto prenesejo zasuke teh strank v povsem nove smeri. Po dokaze ni treba daleč v zgodovino. Sprememba politike SD, ki jo je vodil Borut Pahor ni odvrnila najbolj dogmatičnih privržencev nekdanje strankine politike “kontinuitete”. In obrat SDS od socialdemokracije k enotni davčni stopnji ter nazaj, prav tako ni omajal zvestobe najbolj strastnih privržencev te “pomladne” stranke. Kakor da konkretna politika, ki jo stranke propagirajo, pravzaprav ni pomembna.
Tisto kar privlači trdo jedro privržencev strank je nerazložljivo in neizgovorljivo. Za najbolj predane slednike pravzaprav sploh ni pomembno, kaj v resnici govorita denimo Pahor ali Janša - oni tako ali tako vedo več, vedo kaj sta hotela reči. Ker vedo, kaj si želijo, da bi govorila in ker so svoje vizije v določenih strankah in voditeljih prepoznali že davno. Zdi se, da je bolj pomembno, da stranke sploh govorijo in ne kaj govorijo, kaj šele, da bi štelo kaj delajo. Njihove poteze so tako ali tako vnaprej umeščene v spekter pričakovanih političnih gest in njihovega razumevanja. SDS ne more storiti nič svobodomiselnega. In SD prav tako ne. Pa vendar sta si tako zelo različni.
Kot bi dejal predsednik SD - predvsem po formi. In kaj je ta forma? Nasmeh predsednika. Njegova večnost na čelu stranke. Vojaška organizacija partije. Odnos do religije in cerkva. In seveda razmerje z domobranstvom ali partizanstvom - na koncu seveda vedno trčimo ob zgodovino. Je to forma? Forma je sam demokratični dialog, ki pa je ponovno vezan na teme, ki so skoraj izključno slovensko ekskluzivne in ne zmorejo skočiti iz slike, ki jo vsak dan znova vsi barvajo v iste odtenke istih barvnih kombinacij. Vrhunec drugačnosti v teh okvirih predstavlja slogan - ne na levo, ne na desno, naprej - ki si ga je izmislila nekdanja LDS in predstavlja iskanje sredine.
Mantra iskanja sredine je v razcepljeni državi tako zelo priljubljena, da alternative temu pristopu pravzaprav ni videti. Levičar in desničar sta zmerljivki. Ljudem, ki se za hip razglasijo za eno ali drugo je že naslednji trenutek žal. Podobno velja za liberalce, ki jih je v preteklosti obremenjevala identifikacija z LDS, potem pa so bili deležni še bremena zmerljivega nivoja monologa tako imenovanih “novih liberalcev”. Izrazi, kot sta drhal in bebčki za opisovanje vseh, ki niso v popolnem skladju z njihovimi nazorskimi prepričanji, jih neizogibno zamejuje na zanemarljivo manjšino. A bolj kot to, je neznosno, da so od političnega liberalizma odvrnili mnoge, ki jim žaljivke enostavno niso blizu.
Žal - kajti prav njihova pot, brez nestrpnosti in radikalizmov - je lahko odgovor na levo, desno in sredinsko tavanje slovenske politike. Tega tudi guruji novega slovenskega libertarizma na žalost do sedaj nikoli niso razumeli. Seveda je precej lažje videti stvari črno bele - kdor nad prav vsem, kar pridigajo ni bil povsem navdušen, je postal komunist, nevednež, analfabet … - bebček, del drhali pač. A tudi to bo nekoč samo del zgodovine. Kot bosta del zgodovine slovenska tranzicijska levica in desnica. Kako se bosta preoblikovali bo morda nekoliko bolj jasno po letošnjih volitvah. Se bo komu uspelo iztrgati stereotipom? Bo katera od strank lahko postala kozmopolitsko moderna?
Za to bi bile potrebne spremembe v odnosu večine strank. Novih obrazov, o katerih se tako rado govori, namreč nikoli ne bo več kot peščica. Vendar se stari vsekakor zmorejo spreminjati. To so že večkrat dokazali. Spreminja jih odnos volilk in volilcev. Spreminja jih želja po oblasti. In nove generacije, ki vedno razmišljajo vsaj nekoliko drugače. Bodo še vedno iskali sredino? Ali jo bodo iskali vedno bolj? Jih zanima jasno opredeljevanje? Se jih dotikajo globalni ekonomski in ekološki problemi? So samozadostni? Jih pretresajo vprašanja nacionalne identitete, ali so po prepričanju internacionalisti? Se zavedajo, da so “neapeljske smeti” vprašanje prihodnosti planeta? Ali bodo vztrajali v dvoboju iz leta 1941…
Jani Sever
11. februar, 2008 ob 11:47
Bravo
Vendarle primerljiva resnica o naši vrli politiki
Ne moremo pa nič, ker nas je premalo, da bi lahko nekdo stopil iz ozadja in anonimnosti in s tem razbil dosedanjo, prejšnjo in naslednjo oblast
Smo pač obsojeni na večni boj med levimi in desnimi in njihovimi osebnimi nasprotji. Mislim da se bo morala menjati celotna politična struktura, šele potem bomo lahko govorili o naši politični pomladi.
11. februar, 2008 ob 11:52
… menjava garnitur ne bo spremenila ne miselnih vzorcev politikov ne publike, ki jih ti politiki nagovarjajo.
11. februar, 2008 ob 12:42
najprej je potrebna kultura dialoga,
ki zahteva od poslancev več intelektualne širine, tudi izobrazbo.
le kdo jim jo bo dal???
11. februar, 2008 ob 12:45
Kumunisti ? dej te mi povedat kdo od levice pa je sploh komunist ?? kukr je men znano so to sami simpatizerji k so use drugo prej kot pravi komunisti
11. februar, 2008 ob 12:51
Ne samo zaradi ambicij katoliške cerkve v politiki, ampak eni smo lahko označeni kot levičarji tudi zato ker nismo konzervativci in ne črpamo konzervativnih idej iz religij.
A ni logično, da ljudje sledijo svojemu nazoru. Stranke spreminjajo svoje usmeritve kot največji špekulantje. Pač zaradi trenutnega interesa. Če je človek odgovoren gre na volitve in izbere tisto stranko in voditelja, ki mu je takrat nazorsko najbolj blizu, seveda z znanjem, da je politika kurba in zna prodat svoja načela zelu kmalu.
Dogmatsko pa sledijo svoji stranki samo kimavci in navijači. Patetično.
11. februar, 2008 ob 13:00
http://zeitgeistmovie.com/ dejte si mal tale dokumentarc pogledat, pa nevem koji kurac ga noben medij noce oment sm pocas ze razocaran nad temi vestmi dejte ze enrkat to komentirat in objavt tako stvar si bi mogu pogledat usak slovenc
11. februar, 2008 ob 13:12
Arh bravo, drugače je pa politika sama po sebi fenomem, saj stranke ohranjajo pri življenju kimavci in navijači, le te so pa tisti, ki nikoli ničesar ne naredijo.
11. februar, 2008 ob 13:16
@kekec, čisto tako Zeitgeist sem pogledal in se mi je del okoli cerkve zdel zelo zanimiv,kaj je res ne vem,ker nisem strokovjak na tem področju, lahko pa komentiram tisti del o centralnih bankah in je čista bedarija.
11. februar, 2008 ob 13:26
@kekec
Pogledal in dal na znanje. Zelo zanimiv dokumentarec, čeprav za moje okuse malček preveč konspirativen.
11. februar, 2008 ob 13:46
Najeti in nizkotni propagandist Sever poziva h kulturi dialoga?! O tempora, o mores!
11. februar, 2008 ob 13:53
@kekec:
Dokumentarec sem si ogledal, ampak je zal mesanica resnice in nekaj lazi, tako da ga s tezavo jemljem cisto resno. Vsekakor pa vsebuje nekaj resnih opozoril…
11. februar, 2008 ob 13:59
Vsi enaki, vsi isti?
vsi vedno iste možnosti?
Potem ko narediš 1 korak naprej moraš vedno 2 nazaj??
Slovenski liberalci (LDS) zmerni ali celo liberalci v EU pomenu? - ne zavajaj
itd.itd.itd.
11. februar, 2008 ob 14:23
V sobotni prilogi Dela Irena Štaudohar lepo začne z Brechtovim Verfremdung efektom. Samo pozneje ji razvodeni.
Levičarji se kar naprej poistovetujete z nekim imaginarnim “junakom”, manja pa vam ta efekt, ki bi vam povedal, da je treba na vse gledati z distanco,
11. februar, 2008 ob 14:41
Jaz se sicer ne bi ravno strinjal s to tezo o nujnosti junaka za levičarje. Če pa že razvijemo tezo kdo potrebuje “junake”, liderje in ikone, bi raje pogledal nekam drugam. Denimo kdo potrebuje superjunaka nekje v raju in kdo potrebuje svetega človeka nekje v Vatikanu.
Komu se reče ovčice in kdo so pastirji. Ovce se že da past, če pa hočeš naredit čredo ateistov je tako kot bi poskusil past mačke.
Pa poskusi filozofijo “gledanja z distanco” prenesti še na boga. Ne moreš ker je absoluten? Toliko o distanci. Toliko o kritičnem in znanstvenem pristopu.
p.s. Sicer pa mi je čisto vseeno ali me nekdo označuje za desničarja ali levičarja. Nikakor pa se ne morem strinjat z politiko strank, ki so na vladi. Konzervetivnosti ne prenesem, torej sem levičar brez “junaka”.
lp
11. februar, 2008 ob 15:01
LEVICA = Sinovi partijcev, ki so zrasli v brezdelju in privilegijih. Danes v liberalnem duhu
grabijo po državni lasti
DESNICA = Nostalgiki domobranstva in predvsem zavidajo tistim zgoraj. Zato tudi oni grabijo
po državni lasti.
OSTALI = vsi tisti, ki pač ne grabijo po državni lasti. To smo pa vsi mi velika in tiha večina……
11. februar, 2008 ob 15:57
Mavrični so izhod :) RainbowWarrior se tako lepo sliši, čist drugače kot BlackWater. Kaj izbrati?
Poslati pisma Janezu Potočniku, naj ne serje z GSO lobisti. Sm mislu, da je Potočnik naš, mavrični, ampak se mu faca že spreminja in kmal bi mu znal rogi pognat.
11. februar, 2008 ob 17:07
Milko, čeprav se strinjam s kategorijo OSTALI, se s prvima dvema ne morem. Zakaj? Ker pretirano poenostavljata na isti način kot to dela “politika”. Z nami ali proti nam.
11. februar, 2008 ob 17:09
Arh ne prenesete konzervativnosti.
Kaj je konzeravtivnost ob tej besedi vsak “vidi” mnogo obrazov.
Veste v tistih časih, ko smo ljudje še spoštovali nebo in zemljo čas pred industrijsko revolucijo
je živelo znanje ljudje so se zavedali svetosti narave in sprejemali impulze vesolja.
Niti ni bilo tako pomembno od kulture ali evropska, ameriški indijanci, taoisti na kitajskem…
Vsi so bili vpeti v svoje kulturno izročilo Bog, Veliki duh, Či Vsaka od teh kultur je seveda imela tudi nekaj stran poti in zmot
Tudi v krščanstvu so se ohranila mnoga znanja prejšnjih tradicij.
Samo primer. Benetke so zgrajene na lesu, ki je bil posekan pravi čas, ko je Luna prehajala ozvezdje raka spomladi.
Poskusite sami 1 marca od sončnega vzhoda do zahoda posekajte drevo za kurjavo. In boste videli če bodo drva gorela lahko vam povem, takrat posekan les ne gori.
Sicer pa Johanne Pauringger- Vse ob pravem času.
Liberalizem in njegov pajdaš “napredek” sta diskreditirala znanja prednikov, kaj nam mar zemlja in nebo imamo antibiotike umetna gnojila silikonske čipe.
Vse zgoraj naštete pridobitve so zelo dobrodošle vendar pa nam vedno bolj uhajajo spod nadzora
ker je liberalnost gluha za tisto kar na prvi pogled ne more “popredalčkat”
No pred časom je ekipa francoskih znanstvenikov z posebnimi tehničnimi pridobitvami potrdila kar Taoizem uči že 5000 let, uspelo jim je določiti nekatere bolj vidne in pomembne akupukturne točke.
Vsa tehnologija nam ne bo v pomoč če je ne bomo koristili kot nadgradnjo starih znanj.
Cankar je dejal Napredka ni mogoče doseči zgolj z revolucijo ali tehničnim napredkom, potrebno je postopno dvigovanje kulture slehernega posameznika.
11. februar, 2008 ob 17:09
Tudi slovenski vojaki namenjeni v puščavo.
http://vranika.blog.siol.net/2008/02/11/francoski-topgun-v-cadski-puscavi/
11. februar, 2008 ob 17:48
Sever, daj drugič raje najprej jasno povej: “Jaz sem levi” in še malo opiši, potem pa šele piši o tem, kako so v Sloveniji vsi politiki “sredniski” in vsi ljudje fiksno določeni na svojo skupino.
V nasprotnem primeru je kritičnost v pisariji malenkost neslana, ker večina ljudi, ki te vsaj malo pozna, ve, da si ravno ti tak primer, ki bo v vsakem primeru podprl “slovensko levo linijo” ne glede na program, politično usmeritev ali delovanje.
Sicer se popolnoma strinjam s tvojim opisom stanja v naši državi….
11. februar, 2008 ob 20:19
Jani, če bi izmeril količino pljuvanja bi ugotovil, da je levica (incl. post socialiste tipa Zares in LDS) pljuvala po liberalcih bistveno bolj (neokusno, podlo), kot liberalci po levici…pa to ni nikogar odvrnilo od idej levice. Nihče ne piše, da bi bili zaradi militantnega razrednega bojevništva ljudem odbojni. Dejansko je bil JPD kot front man liberalnih reform v Sloveniji najbolj zmeren slovenski politik. Pomagalo pa ni zato, ker je med novinarji vladala nekakšna psihoza. Če si bil za reforme ni bilo treba reči nič narobe in skrajno, da bi oni dobili razlog da to interpretirajo narobe in skrajno. Zdaj se je situacija nekoliko umirila, ker se na levi začenjajo zavedati, da socialna demagogija in razredno bojevništvo vendarle ne sanira pokojninskih sistemov in pospešuje blaginje in se bojijo uporabe istih metod popolne politične destrukcije proti njim. Novinarje pa kot ponavadi instrumentalizirajo (da je bojda kriva reverzna psihologija - ampak saj vemo, da 99% ljudi v Sloveniji še nikoli ni prebralo nobene pikantne Mrkaićeve kolumne, ne?), da bi trasirali pot nekaterim spremembav v katere bo prisiljena katerakoli oblast in nekatere spremembe s katerimi bodo svojim elitam plačevali za pretekle usluge (t.i. parcialni liberalizem le za nekatere).
Če se je v preteklih letih kaj zgodilo je, da smo skupaj razbili nekatere leve mite in izgubili nekatere iluzije. “Nekaj je prišlo čez”, tudi do novinarjev, kulturnikov. To je dobro. Zelo žalostno bi bilo, če bi vas tisti, ki so vas naščuvali nad prihodnost ponovno instrumentalizirali (za prihod na oblast, nič drugega).
11. februar, 2008 ob 20:23
Situacija je bila podobna situaciji v Srbiji leta 1991. Vladala je blokada uma in nemogoče se je bilo normalno pogovarjati. Normalni so bili razglašeni za skrajne. Danes je nekoliko drugače. Ustvarjene so neke minimalne možnosti za pogovor. Ne zaradi liberalcev, ampak zaradi razkroja socialistične ideologije znotraj levice same.
11. februar, 2008 ob 20:41
Zdi se mi, da bi nam po letih “strankokracije” prav prišlo nekaj let anarhije. Morda bi spregledali, kaj smo in kaj hočemo? Naši ljubi voditelji to že vedo in so si pod tem “kovtrom”, strankokracije, ne demokracije, udobno postlali.
Iskati razlike med strankama SD in SDS je pa jalov posel! Dve plati… istega kovanca. Kje pa je še več “bivših komunajzarjev” kot v teh dveh strankah?
Da imamo izbiro? Bejžte no! Kot je rekel Đole: “Princip isti, sve su ostalo nianse”!
11. februar, 2008 ob 21:04
” … Komur je bolj simpatičen vodja, oziroma sovraži tako imenovane komuniste, se ima za desničarja in kdor je za tako imenovano socialno pravičnost ter mu gredo na jetra ambicije katoliške cerkve v politiki, je levičar. Poimenovanje je tako pravzaprav dovolj realno.”
Se bojim, da poimenovanje tako ni dovolj realno. Preveč karikirano je, v bistvu preveč pomanjkljivo. Drži samo za enostavno vodljivi del množice. Ta del se postopoma manjša. Veča se skupina težje vodljivih ljudi.
11. februar, 2008 ob 21:47
Štihov Libertarc; saj obilno teksta napišeš, ampak na kontra argumente razen ustaljenih floskul bolj težko kaj pametnega sestaviš.
Če mogoče tvoja logika drži v podjetju s petimi zaposlenimi, na državnem nivoju vsekakor ne.
Zakaj? Ker ni ene razvite in bogate države, ki ne bi proizvajala dolga!!!! Kako to? …boš razložil? Ali bo JPD?
11. februar, 2008 ob 22:03
Večina volilnega telesa izbira voditelje. Po izgledu, načinu podajanja vsebin in tudi kakšno zgodovinsko dejstvo rado upošteva. Sicer je skregano z logiko to vrtenje in slalomiranje ekip z leve na desno, ampak gre večino za male, banalne razlike v programih, ki lahkoverneže in nepoznavalce premamijo - lahko že z enim dobrim intervjujem, recimo. Vprašanje je, kdaj je dober članek/intervju/slika tudi blizu resnice in v kolikšni meri je le prezentacija novinarjevega videnja. Veliko srečo imajo politiki, ki imajo dobre PR-ovce in še kakšnega svetovalca, ki lahko z razdalje kritično oceni celosten vtis. Takšni lahko marsikdaj spretno zakrijejo neljub spodrsljaj. Na žalost tudi marsikakšno škodljivo laž. Dokler bodo med politiki tudi častihlepni žeparji, bodo tudi afere stopale na prste lažnjivcem. In prav je tako.
Programske revolucije v pravem pomenu ni pričakovati kmalu, ker se vsi veliki bojijo nesprejetosti, mali pa so še preveč mladostniško želatinasti, da bi jim uspelo prepričati večje množice.
Sem pa zadnjič poslušala Tarasa Kermavnerja, ki je podal komentar o svojem sodelovanju z Golobičem. Simpatija in poklon, ki ga je izkazal Golobiču, je le-temu najbrž neznansko godila. Obenem pa je jasno povedal, da se s to pomočjo ne opredeljuje, temveč je v vlogi opazovalca - češ, vrgel sem kost in sedaj opazujem, kako jo bodo oglodali. Mi je bil všeč. Čeprav pa mi zadnje dni Zaresni ne delujejo več tako zares, kot so obljubljali. Ali so jih pač mediji malo pozabili?
Očitno pa na naši politični sceni zopet prihajajo v modo blondinke. In sama sreča, da jih lahko vsaj nekaj najdemo tudi pri nas. Bodo dobre za kakšno naslovnico ;)
Ne bo pa v prihodnje, sodeč po preskokih in prestopih, prav nič čudnega, če se za političnimi veljaki z leve na desno (in obratno) prestavljajo tudi volilci.
Vodje vlečejo in naše ovce so dobre. Ne gre drugače, ko da verjamemo, da se dobre ovce vedno zgledujejo po dobrih voditeljih.
A so bli najprej vodje in so potem prišle ovce? Ali ovce naredijo vodjo?
Mah, razbijmo vsa jajca in počakajmo še na smrt kure, pa bo svet rešen in sosedje čez mejo :)
11. februar, 2008 ob 22:30
Kekec ne se sekirat - saj ne štekajo…kar se pa bank tiče je stvar še bolj grozljiva…
ANTI NWO
11. februar, 2008 ob 22:38
> Komur je bolj simpatičen vodja, oziroma sovraži tako imenovane komuniste, se ima za desničarja in kdor je za tako imenovano socialno pravičnost ter mu gredo na jetra ambicije katoliške cerkve v politiki, je levičar.
Kako zelo pristransko in levičarsko opredeljeno. Ali avtor tega res ne vidi? Temu se reče levičarski politikanizem in ne novinarstvo.
11. februar, 2008 ob 22:44
mr_m; lahko podaš lastno definicijo?!
11. februar, 2008 ob 23:08
Saj gledam naravnost, pa me je strah. Cesta se vije v nedogled.
Zavijem na levo, drugi na desno. Ta tretji še kar cepetajo na sred.
Malo smo “razcepljeni” res.
11. februar, 2008 ob 23:24
včasih se zdi, da bi ločeno funkcionirali nehomogeno. ampak združeni smo preštevilčni. kaj storit? :P
12. februar, 2008 ob 0:03
Bravo, super si zapisal:
Tisto kar privlači trdo jedro privržencev strank je nerazložljivo in neizgovorljivo. Za najbolj predane slednike pravzaprav sploh ni pomembno, kaj v resnici govorita denimo Pahor ali Janša - oni tako ali tako vedo več, vedo kaj sta hotela reči. Ker vedo, kaj si želijo, da bi govorila in ker so svoje vizije v določenih strankah in voditeljih prepoznali že davno. Zdi se, da je bolj pomembno, da stranke sploh govorijo in ne kaj govorijo, kaj šele, da bi štelo kaj delajo.
Za najbolj predane je tole neprecenljivo, upam pa da tudi uporabno
12. februar, 2008 ob 0:30
Se popolnoma strinjam, Tadej.
Kaj pa če obrnemo situacijo? Recimo, da tako igralci, kot publika spoznajo nesmisel medijskega obmetavanja in začnemo namesto overdoziranih političnih tem v Delu in Direktu brati poljudne, človeške in ljubeče članke.
Je možno, da vojska zmehča generala? Je vojska dovolj ozaveščena, da lahko preživi brez iger na tankem ledu ali ostaja igra mačke z mišjo nujno zlo za obstoj polarnega sveta v našem parlamentu, ki posledično mora biti medijsko podprt?
Iluzija enosti je najlepša v risankah. Lepe misli se mi tam zdijo najlepše zapakirane - medtem ko se ob prenosih iz parlamenta le bolno držim za trebuh, semplam dialoge in molim, da spotoma tudi Kusturica piše scenarij, ki bo bolj gledljiv in manj vsaka-štiri-leta-ponavljajoče-dolgočasen.
12. februar, 2008 ob 0:47
Aljo, nemorem da se nebi sekiral… nevem kak se lahko ta debilizem tako razvija u “civilizrianem” svetu
12. februar, 2008 ob 1:07
buhahahah, mrhovinarji prežijo na vseh oglih, da kaj prežvečijo. lakota sploh ni pogoj.
12. februar, 2008 ob 9:18
Kekec preberi si tole:
http://www.iamthewitness.com/DarylBradfordSmith_Rothschild.htm
za začetek :-)
12. februar, 2008 ob 9:35
Pika: “…scenarij, ki bo bolj gledljiv in manj vsaka-štiri-leta-ponavljajoče-dolgočasen.” ?
Kaj res ni več upanja? Kaj res ne bi smeli niti poskusit malo drugače?
Nočem biti kimavec. Ne levi, ne desni. Kaj sem torej? VOLILNO TEsLO ali kaj?
Ampak BOM poskusila tudi drugače - če se osmešim se boste pač režali. Boste imeli vsaj o čem pisati: o blondinki in briljantini. :)
12. februar, 2008 ob 9:39
v civiliziranem svetu je pač tako, da močnejši in spretnejši teptajo šibkejše. če si lačen, najdeš prašiča in ga zakolješ, pa si sit. posmrtno objokavanje nad slabo izbiro mesarja je le zapravljanje časa.
noben do sedaj ni podal regularne kritike Ruplovega dela. zakaj ga torej potolčt zaradi tega ker je na oblasti? razumem, da je to normalno in najbrž tudi demokratično. kaj je dejansko Ruplov kiks in kakšni odgovornosti se izogiba?
res je že dolgo tu, vizualno se ni pretirano spremenil in mogoče je s svojo dolgoletno nošo postal dolgočasen. ampak kje so točke, kjer svoje delo opravlja slabo?
sej je samo PR. dober retorik in nekonflikten sogovornik, to mu je treba priznat.
res pa je, da imamo najbrž v Sloveniji še koga s takšnimi kvalitetami. izbor bomo tako imeli na volitvah. za to, da Rupel predčasno gre, rabimo pa dober razlog in utemeljen sum :D nesmisel pa je klofat v tri p…. samo za to, ker je treba pljuvat čez državo.
12. februar, 2008 ob 9:49
Malekova: najboljša markentinška poteza bi bila ljubezenske zgodba med gozdno vilo in palčkom, ki dopusti veter v laseh. Diamanti pridejo brez lasne kozmetike :D Sem prepričana, da bi v tej pravljici zelo racionalno razdelili palčkaste škofije.
12. februar, 2008 ob 10:44
@pika
Prosim te, ne sadi rožic na sosedovem vrtu.
Tale stavek:
Očitno pa na naši politični sceni zopet prihajajo v modo blondinke. In sama sreča, da jih lahko vsaj nekaj najdemo tudi pri nas. Bodo dobre za kakšno naslovnico ;)
…je prefinjeno obmetavanje, prefinjeno ampak obmetavanje vseeno. Ljudje se ne bomo spremenili čez noč in jaz priznam, da svoje sovražnike ne maram. Tudi če gledam risanke. Samo določene dogme učijo nenaravne zadeve in kar moli, samo vprašanje je tudi kdo to kupi.
Nisem nikakršen pristaš Zares ampak take stvari ne omenjam ker je pa res izključno,popolnoma, nesmiselno obmetavanje in izvira nekje iz človekove podzavesti. Pa se postavi še ti na naslovnico.
Pa brez zamere in lp.
12. februar, 2008 ob 10:57
Arh: moj vrt je tam, kjer si ga izberem. Trenutno sem neopredeljeno, radoznalo in provokatorsko bitje, ki očitno tu in tam sprevrženo ziritira kakšnega arhaika ;)
(Spre)vržene besede dovoljujejo množico interpretacij. Zares :)
A imajo v Zaresu tut kakšno blondinko za pofotkat? :D
Jaz nisem blont, pa bom raje počakala bolj ugoden čas, da se dam v Playboy :P
12. februar, 2008 ob 11:06
No ja, saj si brihtna, če nimajo v Zares majo pa kje drugje. Blondinke so povsod kjer jih hočeš imet. V politiki res ne gledam kje je kakšna blondinka. Jih mam pa v Palyboyu tudi jest rad, samo da ni kakšna ahem …Barbika ;).
12. februar, 2008 ob 11:18
Arh: sej s ti tut pameten pobč :)
Ampak če Barbik ne maraš, kake blondinke ti pa padajo v oči potem?
A niso vse Barbke blont?
12. februar, 2008 ob 11:29
Hehe take k so bolj odločne, ne pazijo samo na formo in ne podpirajo Rupla za vsako ceno ter jim ni ime Borut.
Drgač so pa barbike kul ja. ;)
Lp.
12. februar, 2008 ob 11:30
Meni je všeč Eva. Ko jo vidim sem več kot samo zadovoljen.
12. februar, 2008 ob 11:47
Arh: ti cis namerno mimo sekaš ravn tam, kjer te prašam bo barvi. Bom še mislila, da se pod krinko barbiljubca skriva kakšn napol porupljeni pripadnik konzervativne opcije. :)
EvaFan NamberUan: jaz ne poznam nobene Eve. Pa nisem nezadovoljna :)
12. februar, 2008 ob 12:57
@pika
Ti se kar daj v playboy in pol sporoč, da ti povem kakšne mi padajo v oči. Heh, barbike in playboy, poslanka Eva …. sem pa ker vesel kadar lahko iz politike človek preide na take malo lepše stvari. Obtoževanja je definitivno manj, al se motim?
Ahem, kaj je že bila tema, hehe, kako že gre uni vic… jebeš barve ;)))
12. februar, 2008 ob 13:01
Arh: kataloška prodaja me od nekdaj odbija :D
Jebeš barve :)
17. februar, 2008 ob 14:51
Pogledal sem spet vest in opazil sem, da je ena NOVA PIKA. Zanimivo.(zato se ponovno oglašam, ne vem pa kam se obrača).
pa lp