V stranki LDS so javnosti predstavili predlog Zakona o upravljanju premoženja pridobljenega s prodajo državnih deležev, ki ga bo LDS vložila v Državni zbor. V Liberalni demokraciji Slovenije menijo, da politika nosi odgovornost ne samo za sedanjo, temveč tudi za prihodnje generacije. Zato naj bi bili dolžni gledati naprej in zmanjšati tveganja, da bi se prihodnjim generacijam status bistveno poslabšal. Vodja gospodarskega odbora LDS Matjaž Gantar ocenjuje, da Slovenija ta trenutek ni v situaciji, ko bi morala kupnino iz naslova odprodaje državnih podjetji nameniti za krpanje državnega proračuna. “Zato LDS predlaga sprejem zakona o upravljanju premoženja, pridobljenega s prodajo državnih deležev, oziroma ustanovitev podobnega sklada, kot jih poznajo države s proračunskim presežkom in veliki naravnimi bogastvi, denimo Norveška,” je pojasnil Gantar. Predsednica LDS Katarina Kresal je k temu dodala, “da Slovenija nima velikih naravnih bogastev in zato razume državno premoženje v gospodarstvu kot nadomestno državno bogastvo.”

Uvodna predstavitev predloga zakona:

Denar iz omenjenega sklada bi bil po predlogu LDS namenjen naložbam na svetovnih borzah oziroma portfeljem vrednostnih papirjev, s katerimi bi upravljala Banka Slovenije po predhodno pridobljenih mnenjih treh mednarodno priznanih finančnih institucij, ki bi jih izbrala na mednarodnem razpisu in ki bi sledila ohranitvi oziroma povečanju premoženja. Na vprašanje, zakaj so za upravljanje izbrali prav Banko Slovenije, je Gantar zatrdil, da razlog tiči v dejstvu, da centralna banka ni v takšni meri odvisna od vsakokratne oblasti ter da je prvenstveno strokovna ustanova. Kot poglavitno prednost predlagane rešitve Gantar namreč vidi prav manjšo možnost vpliva političnih strank na razpolaganje z državnim premoženje. “Vsaka politična stranka na oblasti se je tako ali drugače vtikala v podjetja v državni lasti. Politika ima tudi preveč vpliva v Kadu in Sodu,” pravi. Privatizacija in denacionalizacija sta potrebovali Kad in Sod, prihodnost pa terja dolgoročnejše rešitve, še sodijo v LDS, kjer ne skrivajo, da so neposredni povod za predlagano rešitev nesoglasja glede privatizacije Telekoma in Zavarovalnice Triglav, ki delijo tudi vladno koalicijo.

Vprašanja novinarjev:

Pri tem Gantar priznava, da naj bi bil izkupiček po predlaganem modelu namenjen pokojninski in zdravstveni blagajni, vendar ne kratkoročno, saj predlagajo 15-letni moratorij na odsvojitev kapitala, poudarja. Ta moratorij je tudi po besedah vodje poslanske skupine LDS Jožefa Školča zagotovilo, da se kapital oddalji od vsakokratne vlade: “Da se ne bomo ukvarjali z vprašanjem, kaj je kdo ukradel. Morda bo ta model zadovoljil tudi tiste, ki niso za prodajo državne srebrnine,” še meni Školč in dodaja, da se bodo moralo po 15 letih, če bo zakonski predlog sprejet, s prodajo naložb strinjati dve tretjini poslancev.

Čisto na koncu pa smo za Vest Matjaža Gantarja povprašali še o predvolilnem učinku takšnega predloga, gospodarski recesiji, inflaciji in naložbenem življenju:

Denis Sarkić