Debele knjige
10. februar 2008 ob 18:36 | Andraž Beguš |Medtem ko večina prisega na vitkost, so se v ljubljanski knjigarni Konzorcij na Prešernov dan odločili, da dajo besedo debelim. Natančneje debelim knjigam z leposlovnega področja in njihovimi avtorjem, urednikom, založnikom, recenzentom, prevajalcem in tako dalje po spisku.
Če koga morda pojem “debela knjiga” rahlo bega in se sprašuje o tem, za kakšne knjige tu sploh gre, mi dovolite, da vam tudi sam razočaran priznam, da ne gre pri tem za nič drugega kot za to, kar sama besedna zveza pomeni - za knjige, ki imajo nadpovprečni volumen, oziroma število strani. Ja, vsak ima svoj fetiš.
V knjigarni Konzorcij se je, na kulturnega praznika dan, sicer dogajalo ves dan, naša kamera pa se je prižgala okoli 13.30, ko so se, pred niti ne tako skromnim občinstvom, v vrsto posedli urednik Samo Rugelj, prevajalci Nives Vidrih, Vasja Bratina, Boštjan Gorenc - Pižama, ki je tudi urednik, ter Jure Potokar, ugasnila pa kakšnih 50 minut kasneje, ko se ji je izpraznila baterija. Se zgodi. Za ta dogodek je bil napovedan tudi Marcel Štefančič Jr., a je očitno kulturni praznik praznoval nekje drugje.
Beseda se je vrtela okoli radosti in muk povezanimi z izdajo debelih knjig, njihovim prevajanjem v slovenski jezik in kratkimi stiki med prevajalci, uredniki ter lektorji. Do vsesplošnega pretepa pa, na srečo, vendarle ni prišlo.
Uvodni del dogodka:
Urednik Samo Rugelj o knjižnem “špehu”:
Pa še beseda ali dve o lektorjih:
Urednik in prevajalec Boštjan Gorenc o formatu knjižnih prevodov:
In še nekaj o lektorjih:
Prevajalka Nives Vidrih o takšnih in drugačnih lektorjih,
ter o izkušnjah povezanimi s prevajanjem knjig Jáchima Topola:
Prevajalec Vasja Bratina o tem, zakaj mu prevode knjig lektorira žena:
in o tem, kako je prevajati dela pisatelja in filozofa Umberta Eca:
In za konec še prevajalec Jure Potokar o svojih zabavnih in manj zabavnih prevajalskih spominih:
Kdor si je vse to ogledal, bi lahko dobil nagrado.
Andraž Beguš
11. februar, 2008 ob 0:47
Zgolj v vednost: zadnja dva videa sta brez zvoka!
Sicer pa sem si preostali material pregledala, bo kaj z nagrado ali ne;)?
11. februar, 2008 ob 7:41
Debele knjige so primerne samo za v knjižno omaro. Da obiskovalci mislijo, kako učen in kulturem je njihov lastnik.
Pa seveda za družinske prepire. Mu ali ji vržeš eno knjigo v glavo in je mir.
Kot v Nušićevi Gospe ministrici : “Dva in pol metra knjig, v različnih barvah!”
11. februar, 2008 ob 12:53
@kalejda,
s tem je tako: kdor ni gluh, bo slišal. šalo na stran, meni zvok tu dela, tako da preveri, če morda niso tisti zvočni drsniki na nuli.
nagrada pa je redilna dieta za 20kg v dveh tednih. a te to še zanima? ;)
11. februar, 2008 ob 16:29
tole je pa blo v bistvu zanimivo, če ne celo dejansko…..v bistvu me zanima, če je kdo sposoben prešteti, kolikokrat je v svojem nastopu stric Rugelj dejansko rekel, rečmo, v bistvu :-)) … številka bi bila v bistvu dejansko fascinantna, rečmo ene XXX krat…
30. november, 2008 ob 16:56
Samo prvi trije “videjčki” mi delujejo, pri ostalih niti slika … Bi šlo to nekako …