V Sloveniji se že drugič v dobrem letu dni mudi grški premier Kostas Karamanlis. S slovenskim premierom in predsedujočim Evropskemu svetu Janezom Janšo sta tokrat v Vili Podrožnik govorila predvsem o skupnih evropskih temah in razmerah na Zahodnem Balkanu, posebej o Srbiji in Kosovu, beseda pa je tekla tudi o sporu glede uradnega imena Makedonije in tudi o Lizbonski pogodbi.

Uvodno rokovanje in izjava premiera Janše po sestanku na štiri oči z grškim premierom Karamanlisom:

Odgovori premiera Janše na vprašanja novinarjev:

Janša je pozdravil nedeljske predsedniške volitve v Srbiji, na katerih se je ta država po njegovih besedah odločila za nadaljevanje evropske poti. Glede za četrtek načrtovanega podpisa političnega sporazuma med EU in Srbijo je premier sicer izrazil upanje, da bo do njega prišlo, a obenem priznal, da bo glede na dogajanje v Srbiji za ta korak verjetno potrebnega nekaj več časa in da bo podpis preložen. Kot je pojasnil, je pred nekaj urami govoril s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, ki je ocenil, da do četrtka morda ne bo mogoče izpeljati vseh postopkov, potrebnih, da srbska vlada oz. parlament, kot zahtevajo nekateri, avtorizira podpis sporazuma. “V kolikor bi se to zgodilo, bomo to obžalovali, toda nekaj dni v strateškem pomenu ne pomeni ključne zamude, pomembno je, da bo odločitev pozitivna,” je ocenil Janša.

Grški premier je izpostavil pomen vključevanja Srbije v Evropo, politični sporazum, katerega podpis EU ponuja Srbiji, pa je označil kot zelo pozitivno prizadevanje unije v tej smeri. Kot je poudaril, morata imeti Grčija in Slovenija pri teh vprašanjih močan in koordiniran glas, saj bo dogajanje na tem območju vplivalo tudi nanju. EU mora ukrepati za stabilizacijo razmer na tem območju in hkrati ohraniti enotnost, obenem pa se mora še bolj potruditi za evropsko perspektivo te regije, je dejal. Na vprašanje glede morebitne ohladitve odnosov z Rusijo zaradi Kosova, je grški gost poudaril, da ima vsaka država pravico do svojega stališča glede Kosova. Kot je še dejal, Grčija z Rusijo dobro sodeluje, to sodelovanje pa bi se moralo razširiti tudi na druge evropske države. Janša je dejal, da je Zahodni Balkan del Evrope, tudi glede na napore, ki jih države vlagajo v stabilizacijo te regije. Veseli smo vsakega, ki želi pri tem pomagati, vendar pa je to evropsko vprašanje in pričakujemo, da bodo tudi naši partnerji izven EU nanj gledali kot na takšnega, je dejal.

Glede odprtega vprašanja uradnega imena Makedonije - Grčija namreč Makedonije ne priznava pod njenim imenom, ampak pod imenom, s katerim je bila sprejeta v ZN, tj. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM) - je Janša dejal, da Slovenija podpira kompromisno rešitev, in opozoril, da se čas za to rešitev bliža, saj se Makedoniji obeta članstvo v zvezi Nato. Zavezništvo naj bi namreč Makedoniji uradno povabilo izdalo že aprila, po besedah Janše pa bi bilo škoda, če bi zaradi “nekoliko premalo fleksibilnosti” to zgodovinsko priložnost zamudila.

“Razumemo razloge tako Grčije kot Makedonije, toda glede na izkušnje, ki jih ima EU pri deloma podobnih vprašanjih, vsi vemo, da je pot k rešitvi nek kompromis,” je še poudaril. “Kolikor sem razumel Karamanlisa, je Grčija pripravljena na kompromis in ga je tudi že ponudila, in mislim, da je tudi v interesu Makedonije, da pride do neke kompromisne rešitve,” je še dejal in Makedonijo pozval, naj pristopi k resnim pogovorom.

“Naše stališče je jasno in dobro znano: hočemo rešitev glede imena, ki ne bo za nobeno od strani niti poraz niti zmaga,” pa je poudaril Karamanlis. Kot je dejal, je potrebno Makedoniji jasno povedati, da je nepripravljenost na kompromis nesprejemljiva, če želi postati članica evropske družine. “Mi podpiramo evropsko perspektivo vseh držav Zahodnega Balkana, a v tem primeru je obvezen predpogoj skupna rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani,” je dejal.

Beseda je danes tekla tudi o drugih, bolj evropskih temah, kot so ratifikacija Lizbonske pogodbe, lizbonska strategija, in okoljsko-energetski sveženj, ki ga je nedavno predstavila Evropska komisija. Slednjega je Janša označil kot “dobro odločitev v pravem času”, a hkrati spomnil, da nas do končnih odločitev in porazdelitve zavez na posamezne države članice EU loči še precej usklajevanja. V zvezi z Lizbonsko pogodbo je Karamanlis zatrdil, da jo ima Grčija namen čim prej ratificirati, in izrazil upanje, da bo ta postopek čim prej stekel tudi v drugih članicah EU, “da bomo lahko začeli nato reševati dejanske probleme”. Janša je izrazil prepričanje, da bo reformna pogodba v veljavi najkasneje do naslednjih volitev v Evropski parlament in napovedal, da bi jo lahko do konca slovenskega predsedovanja EU ratificiralo že okoli 20 držav. Ob koncu je slovenski premier še razkril, da bo od konca marca vzpostavljena direktna letalska povezava med Slovenijo in Grčijo nekajkrat na teden. Kot je napovedal, bo to dodatno prispevalo k izmenjavi dobrin, storitev in turistov med državama. Slednje se sicer v zadnjih letih zelo krepi, direktna letalska linija pa bo omogočila, da bodo tokovi turistov v obe smeri naraščali še hitreje.

Denis Sarkić