Kritično o medijih
1. februar 2008 ob 5:36 | Denis Sarkić |V prostorih Društva slovenskih pisateljev je Mladinski klub Društva slovenskih pisateljev organiziral okroglo mizo o položaju medijev in cenzuri. Položaj medijev v Sloveniji ostaja problematičen zaradi vpliva lastnikov, majhnosti domačega medijskega trga in različnih oblik cenzure, so ugotavljali udeleženci okrogle mize. Odgovorni urednik Dela Janez Markeš pri tem vidi vlogo urednikov v zaščiti svojih novinarjev. Predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Sandra Bašič Hrvatin je menila, da je eden ključnih razlogov za stanje v medijih vloga države. Ta po njenem preko zakonodaje ni zagotavljala normalnega razvoja medijev, z lastništvom v njih pa je sama posegala v razprave o njihovem položaju. Ob tem je opozorila, da državno lastništvo nad mediji ni edino problematično, saj zlorabe lahko prihajajo tudi od drugod.
Del razprave o medijski svobodi:
Janez Markeš: “… uredniki s hrbtenico lahko Slovenijo spremenijo. Stanje duha in demokracijo lahko spremenijo …”
Celotna novinarska debata MDSP bo na Vesti objavljena ta vikend.
Denis Sarkić
1. februar, 2008 ob 8:28
Pa se Markeš na Delu drži svojih besed?
Včasih so papeži govorili:
“Poslušaj, kaj govorim, ne glej, kaj delam!”
1. februar, 2008 ob 11:06
Markeš sploh ni kompetenten. Sicer je normalnejši od Mačkaroviča, ampak kompetenten pa ni. Njegova vest in morala vedno prideta z zamikom. Se pa strinjam, bolje pozno kot nikoli. Tko k z SLS. Mal bi, pa ne bi, tko k Hillary.
1. februar, 2008 ob 11:12
Za 20.000 evrov na mesec bi tudi jaz spremenil mišljenje, kaj šele Markeš….
1. februar, 2008 ob 11:23
“Jst z njim komuniciram… V indijanskem jeziku… Mislm… S kriki.”
hawgh!
1. februar, 2008 ob 11:57
Ne vem in ni mi jasno zakaj Gospod J.Markeš noče videti problema tednika Mag, kjer se je tokrat politika - sicer malo skrita za kapitalom najbolj grobo pokazala in celo zasramuje in degradira gospoda Šurlo z premestitvijo na mesto nevredno enega najborjših slovenskih RAZISKOVALNIH novinarjev. Svojo novinarsko solidarnost brani z osebnimi zamirami in češ saj smo in so opozarjali celo iz Društva novinarjev. Žalostno je da je to opozorilo le piš vetra v primerjavi z viharjem, ki so ga uprizorili pri skonstruirani peticiji in podpisi novinarjev v tujino. Le kje so zdaj ti vrli novinarji, ki jim je toliko za neodvisno novinarsko stroko. Bilo bi lepo in prav da se postavijo šikaniranemu kolegu v bran in to kljub drugačnim nadzorskim prepričanjem in osebnim zamiram, ker tu gre za najbolj grobe politične pritiske na neodvisno novinarsko stroko, ki se nekdaj lahko zgodijo tudi njim in res nerazumem nojevskega tiščanja glave v pesek. Bilo bi nujno za bodočnost novinarske časti, da se ta piš vetra spremeni v tornado čeprav se sprašujem, če bodo vrli novinarji zbrali toliko poguma saj vem, da večina mora in gleda na svoj poklic z racionalne strani.
1. februar, 2008 ob 12:01
Markeš eno predava, drugo pa počne v resnici.
1. februar, 2008 ob 13:15
“uredniki s hrbtenico” od kot, od kje naj bi ti prišli, če je prepričanost in vzgoja taka, da mora “dober” novinar biti komunajzer kvečjemu zmerni levičar?
1. februar, 2008 ob 13:18
Markeš in V odušek spadata skupaj oba prodajata svojo rit in oba sta izrazita KONVERTITA.
1. februar, 2008 ob 13:51
Blaž, veliki show okoli novinarske peticije je dejansko naredil Janša v šarlamentu, če se dobto spomniš. Takrat je šele izbruhnila zares v prvi plan, žal ne tako, da bi se ustanovila neodvisna komisija in ugatavljala upravičenost novinarskih očitkov.
G. Markeš pa je mene osebno v tej temi presenitl kot človek, ki samozavestno nastopa s svojih pozicij, ki v primeru Dela oz. za Delo ta hip, po moji oceni, niso slabe, Nasprotno. Po mevžasti vladavini P.Jančiča, je postavil šahovske figure na novo in če se bo držal načela profesionalnosti, kot kaže zaenkrat, se bo tudi Delo pobralo iz sramotnih nižin in močvar, kamor ga je zapeljal tandem Slivnik:Jančič. Kdor pa je zadnje dni, pred samoukinitvijo, bral Šurlov dopustniški blog, si lahko misli, da s tako osebo, ki tako pljuva po tistem, ki ga plačuje, lastnik ne bo ravno delal v rokavicah. Marsikje bi v trenutku izgubil službo. In nedvomno drži, kar pravi Markeš, da cilji Magovih “upornikov” žal niso novinarski, ampak politični. Pa smo spet tam, kjer ni muh.
1. februar, 2008 ob 14:06
Treba bo določiti jasnejšo ločnico med ukvarjanjem z novinarstvom na eni strani in ukvarjanjem s politiko na drugi. Če zmešaš oboje skupaj, dobiš spakedran pojav nekoga, ki ni novinar, ker deluje politično ali pa nekoga, ki ni politik, ker se ukvarja z novinarstvom. Ko bo stroka razčistila to dilemo na osnovni ravni, in izoblikovala sistem kriterijev, ki ga bo znala sama zase tudi uveljavljati, bo počasi pridobila na ugledu, ki ga zdaj pač (še vedno) nima.
Novinar naj vzdržuje distanco do politike, tako da piše o njej, ne pa da jo še izvaja z aktivnim poseganjem v politični prostor.
Politik naj vzdržuje distanco do novinarstva, tako da sodeluje z njim, ne pa da ga z aktivnim poseganjem v njegovo avtonomno sfero (posrednim ali neposrednim) skuša oblikovati po svoji podobi.
Podobno seveda velja tudi za razmerje med politikom in znanstvenikom, kajne.
P.S. Povsem razumljivo se zdi, da odgovorni urednik ni novinar, saj je neprestano izpostavljen lastniškim interesom. Pri njem zato bolj ali manj prevladuje politični pragmatizem, ki pa ga v situaciji, ko bo kodeks novinarske etike meso postal, ne bo več smel izvajati v razmerju do “svojih” novinarjev, ker jih bodo ustrezno ščitile programske zasnove in pravice iz dela (pa tudi javnost bo postala bolj kritična do njegovih morebitnih člankov). Vendar pa v dani situaciji novinarji kot stroka (in javnost) od njega tega še ne morejo utemeljeno pričakovati, saj morajo najprej urediti svoje osnovne probleme - si postaviti ustrezne strokovne, etične kriterije in se po njih tudi ravnati.
1. februar, 2008 ob 14:37
Stvar lahko gledaš tudi iz te perspektive Angie čeprav se meni nekako logično ne uklaplja. Da bi bil Janša kriv ker se je v parlamentu branil pred skoraj bolestnimi napadi in očitki, ki so leteli na njega s strani opozicije in medijev ,ki so mimogrede lastniško dokazano v rokah te iste opozicije (čeprav je tov.Boško plehko izstopil iz stranke SD) se mi ne zdi prav. Vsak človek ima pravico ,da se brani pa tudi, če je samo premier. Če gledaš na novinarsko profesionalnost v smislu levi so profesionalni, desni so politični ali naši so vaši pa niso to ne dokazuje ničesar. Vemo da je gospod Markeš obrnil svoje politično prepričanje za 180 stopinj in to se po naravni poti ne zgodi čez noč. To po mojem mnenju ne more biti posledica profesionalnega razmišljanja ampak samo racionalnega. Glede Silvestra pa prav nasprotno. Ni se spremenil Silvester, (očitno nisi brala Magov) ampak se je spremeni Mag. Zame je ta njegov blog samo dokaz novinarske profesionalnosti in pokončne drže “hvala bogu da imamo še pokončne novinarje”, ne nekega racionalnega razmišljanja (strah za službo, denar, položaj in posledično izguba profesionalnosti ..). Ker takšnih novinarjev ki pišejo po nareku svojih lastnikov ( v tem primeru političnih botrov iz pivovarne SD) imamo v Sloveniji že preveč in jih ne potrebujemo. To so potem samo neki živi oglasi določene politične opcije ali kapitala in ne samostojni profesionalni novinarji. Mislim pa, da ta tišina stanovskih kolegov ob tako evidentnih pritiskih na novinarje Maga ni dobra niti za njih. Kar kmalu se lahko zgodi, da ne bodo več koristni svojim političnim botrom tudi njim ali pa se bodo naveličali pisati po njihovih navodilih in takrat jim ta nevarna tišina ne bo koristila. Takrat bo za novinarje morda že prepozno. Še enkrat gre za zelo očitne pritiske na profesionalnost in samostojnost novinarjev Maga in to bi morali tisti ki so jih polne besede o novinarski neodvisnosti dojeti. Pa ne glede na to ali gre za naše ali vaše, a smo v sporu ali nismo, a so levi ali desni, a so nekaj naredili ali niso. Gre se za to da so novinarji in da se jim onemogoča neodvisno novinarsko delovanje. Če to sploh v Sloveniji obstaja.
1. februar, 2008 ob 14:50
Rok, mislim da si zadel srž problema. Vendar se je potrebno uprašati zakaj po toliko letih demokracije teh problemov novinarji in njihove cehovske organizacije še niso rešili. Odgovor je lahko samo ta. da nekomu ta situacija ustreza. V bistvu smo na tem področju še v časih, ko se je tem ljudem reklo družbeno-politični delavci.
1. februar, 2008 ob 15:10
Glede Markeša:
Bil sem na tem večeru in mislilm, da ni izrekel ničesar napačnega. Glede na ” vroči stol” uredniškega mesta, ga je potrebno pohvaliti sploh za pogum, da je na to pristal ( čeprav je po lastnih besedah to mesto v preteklosti 2 krat zavrnil). Zame Markeš ne bo nikoli levo usmerjeni novinar in se verjetno nikoli ne bom strinjal s nekaterimi njegovimi pogledi. Dobil pa je pri meni spoštovanje zaradi nekaterih načelnih stališč. Če bi bili vsi taki kot on, bi se že zdavnaj razbremenili ideoloških okopov in sovražnih govorov.
1. februar, 2008 ob 18:25
Za obuditev spomina in proti amneziji:
Vir: Mladina, 23. januar 2006, avtor Siniša Gačič
Profesionalni primitivizem
Kdo je napadel prvi - Delo ali Mag?
“Delo in Lorenci, to mi je bilo kmalu jasno, sta pač študijsko gradivo. Vendar ne akademsko, temveč za zavita sporočila partije, nomenklature, kučanije, mercatorije, česarkoli že hočete, le česa demokratičnega ne,” je v Magu junija 2000 zapisal Janez Markeš, ki je od tedaj v svoji kolumnah redno kritiziral Delovo pisanje. Oktobra 2000 je Delo tako označil za “osrednje glasilo nekdanje SZDL”, dve leti pozneje pa je pogosto obračunaval s tedanjim urednikom Sobotnem priloge: “Lorenci ni najbolj izobražen človek, v svoji sicer starikavi pojavi ni niti najbolj izkušen, niti najbolj učinkovit.” Tudi leto za tem je Markeš še vedno ocenjeval pisanje iz Črne vdove in aprila zapisal, da na “Delu sicer trdo novinarsko jedro postaja zelo živčno, kajti tudi oblast je v vsej neprijetnosti dojela, da gre v Lorenci-Meršolovi skupini za sindrom nove stranke, ki bi rada po naročilu politiko ustvarjala, ne pa novinarje, ki bi jo opisovali in preverjali”.
Tudi v letu 2004 se Janez še ni naveličal ocenjevanja Delovih novinarjev, tako je oktobra poduhovičil na račun novinarke Saše Vidmajer: “Kar Vidmajerjeva napiše kot samostojna novinarka, sicer ni pomembno in si tudi zaradi povprečnosti tez ne zasluži tolikšne pozornosti”, lansko poletje pa se je obregnil še ob novinarja Pušenjaka: “Pušenjakov problem je mnogo bolj elementaren kot neumnosti, ki jih nadrobil v članku … Menda ni mislil, da je njegova polpismenost edina pismenost v Sloveniji?”
V letu 2006 so novinarji opozorili, da je Delo pod političnim pritiskom, saj ga želi oblast politično preurediti. Dokaz za to naj bi bil tudi nakup revije Mag, kar je za Markeša, ki je doslej redno napadal novinarje, pomenilo “nekolegialnost, nevljudnost, do neke mere celo profesionalni primitivizem”.
Tudi to je Janez Markeš in njegove zaveze javnosti, distanciranje od centrov moči, zgodovinski odnos do Dela, katerega urednik je danes. Danes je branik Saše Vidmajer, Dejana Pušenjaka … Njun šef in borec zanju in njuno novinarsko avtonomijo.
1. februar, 2008 ob 20:47
Moram priznati, da mi Markešov slog nikoli ni bil preveč všeč. Njegova mnenja pa so provokantivna, ostra, mogoče kdaj preveč napadalna, a vedno zelo zanimiva in “to the point”. Poleg tega je verjetno največji intelektualec med slovenskimi novinarji - eden redkih, če ne edini, ki je sposoben napisaiti monografijo iz intelektualne zgodovine, ki ne le, da ji iz akademskega vidika ni mogoče ničesar očitati, ampak je celo eno najpomembnejših konceptualizacij zgodovine slovenske političe misli v zadnjih dvajsetih letih. Poleg tega so njegova stališča vedno jasna in - dosledna. Ne vem, kaj je počel pred letom 1990 in me tudi ne zanima: a v zadnjih 15-ih letih je eden najbolj doslednih zagovornikov klasične liberalne politične misli na naši intelektualni sceni. In neustavljiv borec. Čeprav mi je njegov stil tuj, lahko rečem samo: chapeau. Slovenski Marco Travaglio.
2. februar, 2008 ob 1:03
Pokvarjeno blago je mr. Markeš.
2. februar, 2008 ob 14:37
Ja Rok tudi jaz ti dam prav. Prav neverjetno je, ko sem poslušal Merkeša, kako se more človek tako spremeniti. Ali je res prodal vso svojo profesionalnost za trobilo kapitala? Kje so njegovi cilji in ideali, ki jih je zagovarjal vsa leta? Ali je res ta denar za katerega se je prodal dovolj za njegovo zdravje. Pa saj ga vsi vidimo kako živčen je postal in da ne more pogledati novinarju, ki je ohranil profesionalnost na prvem mestu v oči. Na tistem soočenju na televiziji sem mislil, da bo preprosto vstal in odšel iz oddaje, saj za take novinarje, ki delujejo proti svojim kolegom, tam ni bilo prostora.
Zdi se mi neverjetno, da je lahko svoj doktorat prodal tako poceni.
2. februar, 2008 ob 17:10
Škoda ne objavljate celotnih posnetkov raznih pogovorov, novinarskih konferenc…! Predvsem pogrešam Jankovičeve, ki ste jih neko obdobje predvajali v celoti! Drugače ste pa fajn!!
3. februar, 2008 ob 10:34
sej tale pogovor naj bi bil tudi v celoti objavljen na spletu, ne? kakor da ta vikend… dejmo - jutri bo manj casa ;(
3. februar, 2008 ob 12:12
Luka: “Ne vem, kaj je počel pred letom 1990 in me tudi ne zanima: a v zadnjih 15-ih letih je eden najbolj doslednih zagovornikov klasične liberalne politične misli na naši intelektualni sceni. In neustavljiv borec” -
ha., ha, ha, ha že dolgo se nisem toliko nasmejal.
5. februar, 2008 ob 12:58
Pravkar umrli 82- letni Ernesto Illy, nekdanji lastnik Illycaffe je dejal:»Kot priznani dobavitelji kave ne smemo nikdar pozabiti, da so naši pravi gospodarji pivci kave.« Podobno velja za nas, novinarje, urednike:naši pravi gospodarji so bralci, javnost.
5. februar, 2008 ob 13:51
Vprašanje za Luka: Kakšna je klasična liberalna politična misel na naši intelektualni sceni? Kdo vse je poleg Janeza Markeša njen zagovornik?
7. februar, 2008 ob 0:56
Klasična liberalna misel, da ne bomo odkrivali tople vode, je po wp:
“Classical liberalism (also known as traditional liberalism and laissez-faire liberalism, or, in much of the world, simply called liberalism) is a doctrine stressing individual freedom. This includes the importance of human rationality, individual property rights, natural rights, the protection of civil liberties, constitutional limitations of government, free markets, and individual freedom from restraint as exemplified in the writings of Adam Smith, John Stuart Mill, Montesquieu, Voltaire,Thomas Paine and others. As such, it is seen as the fusion of economic liberalism with political liberalism.”
Pri nas ima ta misel šibko tradicijo, a poleg Markeša bi rekel, da jo predstavlja še Ljubo Sirc in do neke mere tudi Peter Jambrek - čeprav je slednji dejansko bližje social-liberalni paradigmi. Če te zanima, priporočam Markešovo knjigo »Točka nacionalnega (ne)sporazuma« (ali nekaj podobnega, ne spomnim se natančnega naslova): odlična analiza razvoja slovenske politične misli v 20. stoletju (čeprav se z njo v mnogočem ne strinjam).
9. februar, 2008 ob 15:18
Radovedna sem kaj bi pravi liberalec Sirc, ki žal živi v Veliki Britaniji, dejal o liberalcu Markešu. Ko sva nekoliko pojasnila kdo vse sodi med utemeljitelje liberalizma, naj še nekoliko dopolnim. Liberalizem, ki se je najprej pojavil v Angliji, se je najbolj razmahnil v času francoskega razsvetljenstva. Ta se je upiral tedanjim avtoritetam-najbogatejšemu sloju (če bi prevedli v slovenske razmere, bi bili to danes gotovo tajkuni, torej vsi tisti podjetniki, ki so si premoženje ustvarili na nepošten in krivičen način, če kdo morda še ne razume najbolje tega izraza), najpomembnejše pa je bilo zagotovo njihovo zavzemanje za človekove pravice, zlasti za svobodo tiska in zoper cenzuro. Za Markeša, ki si ga samoiniciativno ali pa morda tudi ne, razglasil za liberalca, tega zagotovo ne bi mogli reči vsaj zadnje polletno obdobje. O tem bi znali kaj več povedati vsi tisti, ki so jim brez ustrezne obrazložitve zavrnili objavo v pismih bralcev, nato pisci, ki so objavljali svoje komentarje in misli, pa jih zdaj ne moremo več brati (denimo Drago Jančar), zanimiva je tudi Markeševa vloga pri urejanju razmer na Magu (je celo njegov glavni urednik, čeprav sploh ni zapisan v kolofonu). Pa še to, cenzura ima več oblik, med njimi je pravzaprav najhujša samocenzura, o kateri pri nas pravzaprav nihče ne govori. Morda bi prav o cenzuri in samocenzuri Janez Markeš lahko napisal še eno »odlično analizo,« mar ne?