Včeraj je bil črn dan na svetovnih borzah. Tudi Ljubljana je bila del globalnega trga. Padec na Ljubljanski borzi je bil podobno dramatičen kot drugod. Indeks SBI se je znižal za več kot 4 odstotke. Še huje je, da gre samo za nadaljevanje trenda – v letošnjem letu so se tečaji pri nas znižali za kar 12 odstotkov. Danes se padanje na svetovnih borzah nadaljuje. V Mumbaju je Sensex v nekaj minutah padel za skoraj 10 odstotkov. Japonski finančni minister je dejal, da vse skupaj izvira neposredno iz ZDA. Ko delnice padajo je seveda čas za nakupe. Vprašanje je samo kdaj.

Trgi so razburjeni in pravo vprašanje je, kdaj se lahko delnice spet začnejo vzpenjati. A v ZDA je recesija očitno res na pohodu in tudi izjava ameriškega finančnega ministra Henryja Paulsona, ki pravi, da je dolgoročno optimist, da pa so kratkoročna tveganja velika, ne vzbuja zaupanja. Nekateri borzniki pravijo, da bosta svet reševali Rusija in Kitajska. Kar je dobro, saj očitno še vedno obstaja upanje tudi za skorajšnjo vrnitev obdobja prosperitete. Čeprav je tudi glavni indeks šanghajske borze je v zadnjih šestih dneh izgubil kar 17 odstotkov.

Vsi čakajo kaj se bo zgodilo v ZDA. Ameriška centralna banka je napovedala nadaljnje znižanje obrestnih mer in Bush je predlagal veliko znižanje davkov. Vendar to očitno ne učinkuje. Vsaj za zdaj še ne. Kot pravijo poznavalci – pomemben je psihološki učinek. Zaupanje je, ali pa ga ni. In nekateri se bojijo, da bi lahko tako imenovani medvedji trend trajal zelo dolgo. Govorijo celo o letih. Kar se sliši pravzaprav neverjetno paranoično, saj svet od let med prvo in drugo svetovno vojno ni poznal resne, več let trajajoče, globalne gospodarske krize.

In kaj to pomeni za Slovenijo? Nič posebnega? Ljubljanska borza je s svetom vsekakor povezana z zelo tankimi nitmi. A vendar včerajšnji padec dokazuje, da je z globalnim trgom vendarle povezana. Poleg tega ima vsaj še nekaj, ne ravno malo, specifičnih, ne preveč enostavnih težav. Borzniki že dolgo opozarjajo predvsem na velik pomen notranjih informacij, previsoko ovrednotena slovenska podjetja, veliko število neprivatiziranih podjetij in precej nepreglednih kapitalskih povezav.

Slovenske delnice niso ravno blago, za katerega bi se tepli tuji investitorji. A kljub temu je bilo lansko leto zelo dobro. Delnice na Ljubljanski borzi so beležile skorajda rekordne rasti. A borze so pač motorji, ki jih v veliki meri poganja psihologija. In lansko leto je bilo leto optimizma, ki se je proti koncu prevesilo v napovedi o letu 2008 kot letu pesimizma. Nekateri so takšen razplet napovedovali že prej. Vendar njihove besede niso imele ravno velikega odmeva. Kar je seveda normalno, saj slabih novic, če zadevajo nas same, nikoli ne slišimo prav radi. Morda se bo itak izkazalo, da so se motili.

Na žalost je za slovensko gospodarstvo, ob inflaciji, borzni medved samo še ena v vrsti neprijetnih novic. Pred skoraj dvema letoma smo iz ust opozicije in Banke Slovenije ter ekonomistov, ki jim predsednik vlade po novem pravi politični ekonomisti, poslušali opozorila o letih debelih in letih suhih krav. Vlada je takrat ta opozorila pospremila s posmehom. Zdaj vse skupaj ni več videti tako smešno. To je očitno jasno tu predsedniku vlade, ki je včeraj na Vročem stolu največkrat ponovil stavek – sindikati imajo prav. Ali res?

Jani Sever