V Galeriji Škuc v Ljubljani smo se pridružili javnemu vodstvu na retrospektivni razstavi Ola Pehrson. Retrospektiva.Ljubljana. Beograd. Stockholm.
Skozi skupni ogled s kustosinjo Sašo Nabergoj smo podrobneje spoznali delovanje švedskega umetnika. Projekt je nastal v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti iz Beograda (Srbija) in Färgfabriken iz Stocholma (Švedska).

“…njegov opus se mi je zdel predvsem zaradi tem, ki se jih je dotikal, skratka tem problematizacije velikih masovnih medijev, velikih zbirk podatkov, kot je recimo borza….in predvsem zaradi načina, kako se je loteval vseh teh tem, se mi je zdel zelo relevanten za slovensko umetnostno sceno…” Saša Nabergoj

“Dela Ola Persona bodo namreč v vseh treh prizoriščih in umetnostnih scenah predstavljena prvič tako celovito. Njegov opus je bil občasno zavoljo pestrosti medijev, ki se jih je posluževal in vsebin, ki jih je črpal v širokem razponu od velikih sistemov moči in množičnih medijev do intimnih zgodb njegovega družinskega življenja, videti kot kaotičen in nepovezan. Že v času postavljanja razstave v Galeriji Škuc se je pokazalo, kako precizen in celovit je bil Ola v svoji umetniški artikulaciji. Z zanimanjem sem opazovala, kako se mi odpirajo novi načini branja del, ki sem jih posamično dobro poznala, a jih nikoli nisem videla v istem fizičnem prostoru. Jasno so se začele izrisovati povezave med na prvi pogled povsem različnimi deli, kot sta na primer Cookbook+ in lov na unabomberja. Prvo delo je monumentalna predstavitev menijev večerij, ki jih je umetnikova mati, gospodinja, gostila v družinski vili 45 let in vsakič natančno zabeležila goste in postreženo hrano in pijačo. Unabomber pa je s »partizanskimi sredstvi« poustvarjen dokumentarec o Teodorju Kacynskemu, ki je z ročno izdelanimi pisemskimi bombami izražal svoj protest proti tehnološkemu napredku in njegovemu pogubnemu vplivu na človeštvo. Lov nanj se je končal z objavo njegovega Manifesta v New York Timesu, na podlagi katerega ga je prepoznal lastni brat, ko pa so ga v njegovi koči sredi ničesar prijeli, so našli nešteto dnevniških zapiskov, skozi katere je osmišljal svojo življensko filozofijo. Obe deli lahko beremo kot epopeji posamezniku, ki (si) zagrizeno ustvarja svoje mesto v svetu in obsesivno beleži svoj doprinos.” Saša Nabergoj

Robertina Šebjanič