Ali nameravate tudi vi kakšno darilce, ki ste ga dobili pod smrečico, pokloniti v drugi embalaži kakšni kolegici za rojstni dan? Priznam, da to počnem in če me je bilo prej tega sram, me zdaj ni več. Na eBayju je namreč letos razprodaja božično-novoletnih daril. Ljudje, ki so za darilo dobili nekaj brezveznega, kar jim ni všeč, hočejo vsaj polovico cene podarjenega.

Še več, poleg čtiva z navodili, kako izbrati dobro darilo, se je že pojavila knjiga Andrewa Tobiasa z nasveti, kako se znebiti daril. Avtor knjig o osebnih financah, svetuje, da se najprej prepričate, ali v embalaži ni kake vizitke ali čestitke s podpisom človeka, ki vam je poklonil darilo.

Kroženje daril torej ni več tabu in sploh ni tako obskuren pojav, saj lahko na koncu obdržiš tisto, kar zares potrebuješ. Imam nekaj parfumov, ki mi jih kar naprej podarjajo, čeprav veliko ljudi ve, da že deset let uporabljam enega samega in ga ne nameravam menjati, razen če bodo ukinili njegovo proizvodnjo. In veliko, ampak res veliko brisač … Za novo leto sem spet dobila tri nove, čeprav imam še pet »starih« popolnoma nedotaknjenih.

Zakaj hudiča na vseh teh socialnih omrežjih, ki so zdaj razcvetela, nimajo možnosti »seznam daril, ki jih želim dobiti«? Kajti nekateri bi res radi ugodili, samo da nimajo dovolj domišljije. Tako je en moj znanec punci za rojstni dan poklonil zobno ščetko in zobno pasto. Ne, to ni bilo simbolično darilo, češ bi si delila kopalnico. Preprosto, fant ni imel idej. Nekemu drugemu znancu starša vsako leto podarjata pižamo. Trenutno bi lahko odprl specializirano trgovino s pižamami, saj ima to navado, da spi nag. Potem so tu še drobilniki orehov, stroji za čiščenje banan itd., skratka, stvari, brez katerih si res težko predstavljate lastno življenje.

In še to, ste opazili, da nosečnicam in mladim mamicam najraje poklanjajo mikroskopsko male nogavice? Če upoštevate, da tudi same bodoče mame rade kupujejo majhne nogavičke, si lahko mislim, da si povprečni otrok nekaj prvih tednov življenja menja nogavičke vsak dan. Lahko bi celo vpeljali frazo: »menjati nekaj kot dojenček nogovičke«.

In zakaj nekateri zvenijo užaljeno, če jih naravnost vprašam, kaj bi radi za darilo? Ali s tem rušim svetost rituala obdarovanja? Nekoč sem si želela nov pokrov za straniščno školjko. Stari pač še ni bil dovolj star, da bi svoj tedaj študentsko obskurni proračun oropala za par tisočakov tolarjev samo zato, da bi imela rit na lepšem. Potem pa sta dve prijateljici zbrali prispevke in mi podarili čudež vseh čudežev – straniščni sedež – ter sem se vsakič znova, ko sem šla na vece, spomnila, kako dobri prijateljici imam. Lahko pa bi mi poklonili na primer svečnik, ki ga prvič – nimam kam dati, drugič – če bi že našla prostor – bi tam stal pozabljen in zaprašen. Moja mama takim darilom pravi »poklicni zbiralci prahu«.

A ko sem nazadnje neko sorodnico, ki je v finančni stiski, prosila, naj mi namigne, kaj bi njen mož rad za darilo, je rekla: »Nič ne potrebuje.« Tudi prav, dobil bo brisačo.

Agata P.