Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes obravnavala prodajo 55,35-odstotnega državnega deleža v Slovenski industriji jekla (SIJ) ruski skupini podjetij Koks. Člani so predlagali umik oznake strogo zaupno z dokumentov prodaje ter primerjavo cenitev družbe pooblaščenke ter komisije za vodenje postopka in nadzor prodaje SIJ-a. Poslanski skupini LDS in Zares sta v začetku januarja na predsednika komisije DZ za nadzor javnih financ Milana Petka (LDS) naslovili zahtevo za sklic seje komisije, na kateri bi člani med drugim sprejeli sklep, da je vlada SIJ prodala po ceni, ki je nižja od knjigovodske in tržno primerljive, ter da zanj ni iztržila prevzemne premije. Petek je danes poudaril, da je namen seje javnosti razkriti podlage, ki so bile upoštevane pri prodaji. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič je članom komisije povedal, da imajo dokumenti o prodaji SIJ-a oznako poslovna tajnost zato, da je bila pogodba podpisana s partnerji, od katerih bi morali pridobiti dovoljenje za vpogled. Zaradi odsotnosti pristojnih predstavnikov vlade je predsednik komisije sejo prekinil.

Matej Lahovnik (Zares) je opozoril, da je prišlo pri konceptu prodaje SIJ-a do radikalnih sprememb, saj je bila po njegovih besedah najprej predvidena prodaja po posameznih družbah. “S tem bi se cena maksimirala,” je dodal Lahovnik, pri čemer pa mu je Jeršič nasprotoval. “Kasneje je bil ustanovljen holding, in sicer le z namenom privatizacije in ne ustvarjanja sinergij,” je bil še prepričan Lahovnik. Predsednica komisije za vodenje in nadzor prodaje Marija Zagožen je pojasnila, da je bila prodaja SIJ-a strokovna in transparentna. Poudarila je, da v času prodaje SIJ-a zanimanja slovenskih menedžerjev za nakup ni bilo.

Direktorica družbe pooblaščenke D.P.R. Ravne in poslanec Milan Martin Cvikl po seji komisije:

Direktorica družbe pooblaščenke D.P.R. Ravne Kristina Slavič pa je poudarila, da pri prodaji SIJ-a država ni upoštevala napovedane konjunkture v jeklarski industriji. “V sanacijo SIJ-a je država skupaj z 14.000 delničarji vložila 736 milijonov evrov, kasneje pa je celotno vrednost SIJ-a ocenila na 190 milijonov evrov,” je opozorila Slavičeva. Komisija je ministrstvo za gospodarstvo pozvala, naj ji ponovno posreduje dokumente o prodaji SIJ-a, pri tem pa določi, kaj je v dokumentih poslovna tajnost in kaj ne. Ob tem je izrazila pričakovanje, da ji bo minister posredoval celotno dokumentacijo o delu komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje SIJ-a ter da bo svojo cenitev posredovala tudi družba pooblaščenka Ravne. Od vlade pa želi odgovor, ali je bila prodaja SIJ-a zaključena in kdaj.

Spomnimo, ruska skupina Koks je marca lani za 550.511 delnic SIJ-a plačala 105 milijonov evrov oz. 190,73 evrov na delnico. Dosežena kupnina naj bi bila po navedbah predstavnikov vlade na zgornji ravni cene delnice, kot jo navaja cenitveno poročilo, ki ga vlada javnosti še ni razkrila, opozarjajo podpisniki zahteve za sklic izredne seje komisije. Kot dodajajo, se jim porajajo vprašanja, ali ni bil SIJ prodan po prenizki ceni in ali so bili oškodovani državljani in mali delničarji. Prodaja je bila izpeljana brez prevzemne premije, navajajo v LDS in Zares. Kot dodajajo, so nekateri finančni strokovnjaki in posamični manjši lastniki SIJ-a menili, da bi se morala glede na svetovno proizvodnjo jekla in povpraševanje cena delnice gibati med 260 in 460 evri. Po njihovem se ne sme zanemariti podatka, če drži, da je bila kupnina delno plačana s posojili, ki jih je kupec pridobil v slovenskih bankah na podlagi zastave okoli 250.000 delnic SIJ-a. To pomeni, da so tudi banke ocenile, da je delnica SIJ-a vredna več kot 190,73 evra, dodajajo.

Denis Sarkić