Nadaljevanka ima lahko veliko delov. Vlada se je odločila za veliko akcijo. Nekateri pravijo, da prepozno. A bolje pozno kot nikoli. Premier je napovedal rebalans proračuna. Varčevali bomo pri orožju. In sindikati so dobili novo ponudbo. Menda je dobra. Morda celo stavk ne bo. Veliki met, ki je pravzaprav v stilu, ki ga je napovedoval že začetek leta. Ko je vlada napovedala, da naj bi model NKBM postal vzor privatizacij, da bodo vrtci cenejši, da bodo najrevnejši deležni olajšav. Takrat sem zapisal, da čakamo samo še na podporo sindikatom in dvig plač v javnem sektorju. A vlada je storila še več.

Imamo dobro vlado, ki je hkrati na koncu vedno tudi populistična. Morda vodilni vladni stranki na koncu vendarle lahko uspe zmagati na prihodnjih volitvah.
Ukrepi, ki se napovedujejo so poželi skoraj enoglasno odobravanje. Vsaj v političnih krogih. Janševa vlada je vlada presenečenj in ekstremov. Navadili smo se že, da se situacija najprej zaradi njenega delovanja ali nedelovanja izjemno zaostri – dobra primera sta ambicija za uvedbo enotne davčne stopnje in ignoriranje inflacije – potem pa vlada krmilo obrne za 180 stopinj in odpelje v novo – ljudstvu všečno smer.

Vendar to velja samo za velike projekte, ki so vsem na očeh. Pod tem plaščem stvari tečejo usklajeno in vztrajno svojo pot, ki predstavlja osrednjo noto vladne politike. Novi plačni sistem za funkcionarje dobro ilustrira to politiko. Vlada je z njim res naredila veliko. Ministrom in predsedniku vlade je povišala plače, a jih spretno hkrati v prvi fazi pravzaprav znižala – in tako sindikatom ter javnosti sporočila (čeprav šele po neprijetni medijski interpretaciji plačnih sprememb), da varčuje tudi pri sebi. A storila je še nekaj – poskrbela je za svoje in kaznovala tiste, ki menda niso na njeni strani.

To bi bilo morda lahko celo razumljivo, če ne bi spominjalo na sistem in če ne bi dejansko pomenilo, da kaznuje svoje nadzornike. In kar je še bolj zoprno, ne kaznuje le svojih nadzornikov, temveč nadzornike kar tako – kajti iste inštitucije bodo (upajmo) lahko nadzirale tudi vse prihodnje vlade. Tu ne gre le za denar – ampak predvsem za razmerja. Dve pomembni instituciji, ki bosta z novim plačnim sistemom resno prikrajšani – čeprav drži, da o njihovem pomenu vsi v vladni koaliciji niso ravno prepričani – sta Komisija za boj proti korupciji in Urad varuha človekovih pravic.

Poseben in hkrati soroden primer je tudi sodstvo, kjer plačna reforma prav tako deluje v funkciji poseganja izvršne oblasti v sodno. A vrnimo se h Komisiji za boj proti korupciji in ombudsmanki. Če v zakonodaji ne bi bilo varovalk, da se plača ne sme zmanjšati za več kot 5 %, bi se plače na Komisiji zreducirale na okoli 70 odstotkov današnjih. Varuh človekovih pravic je po novem razporejen dva razreda nižje, njegov namestnik pa kar štiri razrede nižje. Ob tem bo vse funkcionarje prizadelo znižanje dodatka na delovno dobo – enako kot ministre, ki pa so glede plačnih razredov napredovali.

Zdenka Čebašek Travnik ob tem opozarja, da novonastala razmerja postavljajo vprašanja glede izvajanja nadzorne funkcije Varuha človekovih pravic, saj nova plačna razmerja to institucijo v hierarhiji državnih funkcionarjev opazno degradirajo. Nova razporeditev v plačne razrede celo omogoča, da državni uslužbenci s plačami prehitijo plače “degradiranih” funkcionarjev. Varuhinja človekovih pravic – o tem mediji tako rekoč niso poročali – ocenjuje, da reforma posega v ustavno opredeljena razmerja med državnimi organi in vzpostavlja diskriminacijo med posameznimi funkcionarji. Zato bo varuhinja vložila zahtevo za oceno ustavnosti spornih določb novega zakona.

Kakorkoli že bo odločilo ustavno sodišče – intenca vlade je jasna in neprijetna. Neodvisne nadzorne institucije so za vlado predvsem nadležne. Reforma bo namreč dolgoročno odvrnila strokovnjake, da bi se zaposlili v teh institucijah, saj 5% varovalka za njih ne bo več veljala. Bistvo vladne politike slej ko prej ves čas ostaja isto. Več za naše, manj za ne-naše. Nova politika plač se lepo sklada tudi z napovedanim vladnim varčevanjem – kljub temu, da predsednik vlade napoveduje izdatno varčevanje pri obrambnem proračunu, je obrambni minister že napovedal, da se to pri nakupih oklepnikov ne bo poznalo. Uf – koliko bi šele lahko privarčevali, če bi pasove stiskali tudi naši.

Jani Sever