Kdo bo sklepal koalicije? Kako kratka bo predvolilna kampanja? Katere stranke bodo še nastale? Ali lahko SD zdrsne s prvega mesta? Kakšen uspeh čaka Zares? Lahko SDS ostane v vladi tudi po letu 2008? Kako uspešna bo LDS? Ali se lahko SLS toliko okrepi na desni, da ogrozi monopol SDS? Ali lahko NSi in Desus preživita? Bo bolj uspešna Lipa ali SNS? Se lahko v parlament prebije kakšna nova stranka? Kaj bo počel Milan Kučan? Ali se bo slovenski politični prostor po letošnjih parlamentarnih volitvah vendarle za nekaj časa nekoliko bolj stabilno strukturiral?

Vprašanja s katerimi se ukvarja praktično vsa politična scena seveda zaenkrat nimajo odgovora. So pa pomembna in nekoliko celo presenetljiva. Pred slabim letom si takšne zgostitve političnih turbulenc najbrž ni predstavljal nihče. Potem so prišle skorajda naravno. Drugače pač ni moglo biti. Eden najpomembnejših razlogov je seveda katastrofalen padec priljubljenosti vlade, pri katerem je osrednjo vlogo odigrala inflacija. Zver, ki je oblast ne zna ukrotiti. Kar v prevodu pomeni, da je nesposobna. Ne da bi bilo to lahko, ampak tako pač je. Oblast je tu, da rešuje težave.

Kadar tega ne zna, začnejo ljudje razmišljati o alternativah. V Sloveniji o tem, da si želijo spremembe, ni več nobenega dvoma. Vprašanje je samo, kakšne spremembe. O tem ugibajo tako rekoč vsi in vsi bodo poskušali volivkam in volivcem ponuditi del teh sprememb, kakor si jih pač lahko zamislijo. Celo SDS na čelu s predsednikom vlade se je začela obnašati drugače. Spremembe so zmagoviti slogan prihodnjih volitev. Kdo jih lahko prinese? V prednosti je gotovo opozicija. In še posebej nove stranke. Vprašanje je samo, ali so mogoča zares radikalna presenečenja.

Golobič ima glede dolžine kampanje le delno prav. Res je sicer, da bo kratka. A hkrati je res tudi, da bo neprestana in zelo intenzivna. Političnih počitnic letos ne bo. Za nove stranke najbrž ni več prostora. Konec koncev sta Zares in Lipa povsem dovolj. Posebej ker se zdi, da se lahko obe prebijeta v državni zbor. Morda nas čaka še kakšno presenečenje na desnici? Vsekakor bi morala NSi resno razmisliti o svoji prihodnosti, ki bi z združevanjem s SLS lahko morda postala bolj perspektivna. Pa tudi na levi sredini bi Desusu, ki mu vztrajanje v vladi ne koristi, kakšna večja sprememba morda lahko prišla prav.

Obrobna vprašanja nikakor niso nepomembna. A osrednja so druga. Ali distanca SD do sindikatov in vztrajanje pri spravni drži lahko obdržijo stranko na prvem mestu lestvic priljubljenosti? Ali sprememba fokusa napadov SDS iz SD k Zares ne pomeni, da tudi prva vladna stranka tam prepoznava največjo grožnjo? Ali pa gre nasprotno za to, da je Janez Janša ugotovil, da napadi na SD socialdemokratom samo koristijo in da je sorazmerno močna SD edina možnost, da se obdrži na oblasti – v primeru, da lahko z njo sklene veliko koalicijo? Razmislek, ki bi ga konec koncev moral upoštevati že nekaj časa.

Težava SDS seveda ni samo SD in njena moč ter pripravljenost na sklepanje velikih koalicij. Eden od problemov je, da znaki o tem, da je to mogoče, koristijo Zares. Drugi – enako pomemben pa je v tem, da hoče SDS za vsako ceno monopolizirati svoj položaj na desni. Povsem očitno je, da je njen glavni nasprotnik trenutno SLS in da ji najbolj ustreza tudi dovolj šibka NSi. To jo po eni strani nujno, če želi ostati kandidatka za partnerstvo v prihodnji vladi, vendar po drugi strani pomeni, da se je praktično že odpovedala sestavljanju desne vlade, za katero sta sorazmerno močni SLS in NSi enostavno nujni.

Za novo strukturo slovenske strankarske politike, ki vsekakor nastaja, bodo zelo pomembni tudi LDS in SNS oziroma Lipa. Bomo dobili pravo liberalno in izgubili močno nacionalistično stranko? To bi bilo precej evropsko in bi pravzaprav pomenilo, da se politični prostor resnično za nekaj časa stabilno strukturira. Hkrati pa bi omogočilo vrsto novih koalicijskih povezav, ki so bile doslej pravzaprav nepredstavljive. Predstavljalo bi dejansko oddaljitev od bipolarne Slovenije, za katero se je po zadnjih volitvah nekaj časa zdelo, da je dokončno zmagala – čeprav brez večinskega volilnega sistema.

Jani Sever