Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je na Prešernovem trgu v Ljubljani postavilo stojnico, ob kateri so brezdomci prodajali Kraljedarje. Od dveh evrov, kolikor je cena enega koledarja, je uličnim prodajalcem ostala polovica. V manjši knjižici so poleg datumov in prostora za zapiske dodane še misli anonimnih brezdomcev.

Tanja Vuzem, sodelavka društva Kralji ulice, je povedala, da so skupaj natisnili 2.500 Kraljedarjev, stojnico pa so postavili, ker želijo med ljudi dostaviti še poslednjih 500 izvodov. Društvo, pod okriljem katerega sicer izhaja tudi časopis brezdomcev Kralji ulice, se tudi z današnjo akcijo trudi za celoletni dialog z brezdomci in za njihovo vključevanje v družbo. Sicer pa posamezno številko časopisa, tako Vuzemova, soustvarja vsaj 20 brezdomcev, katerih zgodbe povprečno prodajo v 10.000 izvodih. 50 centov, polovica cene časopisa Kralji ulice, ostane uličnim prodajalcem.

Kraljedar, mesec januar.

Med prodajalci Kraljedarjev je bil tudi Gregor Hann. A ne za dolgo. Kot je povedal, mu primanjkuje časa, saj je preprosto prezaposlen. Povedal je, da mu časa zmanjkuje tudi zaradi pisanja prispevkov za časopis brezdomcev, za Dnevnik, Delo in Direkt. 58-letni Hann, ki je na ulici že šest let, je pojasnil, da ga je v brezdomstvo pahnil splet nesrečnih okoliščin, kar pa ni nikoli vplivalo na njegov življenjski optimizem. Poudaril je, da se ni prepustil alkoholu ali drugim drogam in da je ob letošnjih novoletnih praznikih prejel razveseljivo darilo. “Dva tedna že delam kot pek in slaščičar”, pravi in dodaja, da ima v prihodnosti v načrtu tudi nakup garsonjere. Hann se torej počasi poslavlja od statusa brezdomca. S Kralji ulice pa namerava kot “dopisnik” sodelovati tudi v prihodnje.

Gregor Hann: “Moj žanr pri humorju je predvsem črni humor. Bolj je strupen, bolj useka.”

Nejc Jemec