Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci predstavil nekaj vladnih idej in misli ob zadnjih aktualnih dogodkih, povezanih tako z visoko inflacijo, napovedanimi stavkami v javnem in zasebnem sektorju ter podražitvami vrtcev v Ljubljani, odzval pa se tudi na dogajanje v zvezi z hrvaško ERC in odgovoril na vprašanje v zvezi s statusom Kosova ter približevanju Srbije Evropski zvezi.

Uvodne misli premiera Janše o aktualnih zadevah:

Predsednik vlade Janez Janša vidi osnovno dilemo pri zahtevah sindikatov javnega sektorja v tem, kako realizirati tisto, kar je bilo dogovorjeno, ne da bi to vplivalo na inflacijo. Prav zato poziva k treznosti, saj “smo vsi v istem čolnu”. “Po izračunih pomeni povečanje plač v javnem sketorju za en odstotek povečanje inflacije za 0,3 odstotka,” je pojasnil premier. Po njegovem namreč nič ne pomaga, če se povečajo plače za nekaj odstotkov, nato pa “to v nekaj mesecih poje inflacija”. Vlada je sindikatom po Janševih besedah ponudila kompromis, saj naj bi se del teh dogovorjenih izplačil priznal v pokojninskih pravicah. “Apeliram, da gledamo na zahteve selektivno,” je poudaril Janša in dodal, da “niso vse zahteve enako upravičene. Tam, kjer so, jih podpira tudi vlada”. Pavšalno opredeljevanje do zahtev ima namreč lahko dolgoročne posledice, še meni predsednik vlade. Glede napovedane podražitve v ljubljanskih vrtcih pa je Janša pojasnil, da morajo starši vprašati Mestno občino Ljubljana, zakaj dviguje cene: “Ne vidim razloga, da ravno v najbolj bogati občini dvigujejo cene. Drugod po Sloveniji se namreč to ne dogaja.”

Janša o inflaciji, stavkah, ukrepih in podražitvah vrtcev:

DZ bo lahko s sprejemom vladnih predlogov na področju dohodnine in otroškega dodatka “bistveno olajšal negativne posledice inflacije, ki jih čutijo tisti, ki imajo najnižje dohodke”, je dejal premier Janša. Na stavkovne zahteve je treba gledati selektivno, pravi, saj da niso vse enako upravičene. Državni zbor bo z ukrepi, ki jih bo sprejel na izredni seji, v kolikor bo sledil predlogom vlade in jih morebiti še nekoliko dopolnil, bistveno olajšal negativne posledice inflacije, ki jih čutijo tisti z najnižjimi dohodki, je na novinarski konferenci, na kateri je spregovoril o aktualnih zadevah, dejal Janša. Gre predvsem za dodatno olajšavo v najnižjem dohodninskem razredu in dvig otroškega dodatka ter usklajevanje varstvenega dodatka dvakrat letno. Med ukrepi, ki posredno ali neposredno vplivajo na inflacijo oziroma blažijo njene negativne učinke, je Janša omenil tudi zakon o udeležbi zaposlenih na dobičku, ki ga je vlada predložila v parlamentarno obravnavo in ga pred tem uskladila s socialnimi partnerji.

Premier o ERC, Srbiji in Kosovu:

“Nikoli se še ni zgodilo, da bi grozil tisti, ki se drži dogovora,” je v odzivu na ponedeljkovo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da gre Slovenija proti Hrvaški vedno z grožnjami, dejal premier Janez Janša. Izjavi se sicer nanašata na uveljavitev hrvaške ekonomsko-ribolovne cone v Jadranu. Slovenija glede zaščitne ekonomsko-ribolovne cone (ERC), ki jo je Hrvaška s 1. januarjem uveljavila tudi za članice EU, po besedah premiera Janše ni spremenila stališča. Dogovor, ki je bil soglasno dosežen leta 2004, je za Slovenijo “v redu”. “Mi nismo predlagali spremembe, kakršnakoli enostranska kršitev ali razveljavitev teh zavez za nas ne pride v poštev,” je poudaril. Mi vztrajamo pri dogovorjenem. Od tega je možno odstopiti le, če tisti, ki misli, da nekaj ni v redu, ponudi rešitev, ki bo za vse vpletene strani enako sprejemljiva, je še poudaril slovenski premier. Kot je dodal, to stališče Slovenije ni novo in je znano že dolgo časa, Slovenija pa z njim ne izvaja nikakršnega pritiska na Hrvaško. Slovenija sicer ne pristaja na reduciranje vprašanja ERC na dvostranski odnos med Slovenijo in Hrvaško, je še poudaril Janša in ponovil, da gre za vprašanje evropske perspektive Hrvaške ter vprašanje spoštovanja danih zavez in doseženih dogovorov. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška sedaj po potrditvi nove vlade to vprašanje začela nemudoma reševati.

Na novinarsko vprašanje, kako Slovenija ocenjuje možnosti za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Srbijo na zasedanju zunanjih ministrov EU 28. januarja, je premier izpostavil, da se Slovenija teh vprašanj loteva na osnovi zaključkov, ki jih je decembra lani sprejel Evropski svet, ter išče rešitev, ki bo “dolgoročno stabilizirala regijo Zahodnega Balkana in pri tem, ko se bo uveljavljala, omogočila enotno stališče EU”. “Nimamo več iluzij, da je v zvezi s tem mogoče doseči mednarodno soglasje, ne vidimo pa razlogov, da bi bila tudi EU glede tega razdeljena, zato ker so razdeljeni drugi,” je poudaril premier Janša. “V kolikor se bo ocenilo, da bi tudi podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo prispeval v tej smeri, bo to še en dodaten argument več, da bo Slovenija takšno rešitev zagovarjala,” je še dejal premier. Obenem pa je izpostavil, da je to “samo posreden argument”, kajti vsaka država, ki želi v EU oziroma se odloča, ali želi v čakalnico ali ne, mora najprej izpolniti konkretne pogoje.

Denis Sarkić