V tem trenutku …
11. januar 2008 ob 7:00 | Borut Levart |Pariških petnajst.
Deklič iz videa z velikimi čokolinastimi očmi je Audrey Tautou, ki si v filmu Čudovita usoda Amélie Poulain (2001) zastavlja fantastična vprašanja, ki vznikajo iz kupa, ograjenega s potrtostjo. Naposled se vanjo zapiči puščica resnične ljubezni, ko se lahko vprašamo, ali je s tem tudi konec njene prismuknjenosti ali pa lahko postane ta še prisrčnejša? A z negotovimi vprašanji na stran, film postavlja solidna. Ali bi lahko, denimo, posplošili uvodno vprašanje za ves svet in se vprašali, koliko parov doživlja orgazem v tem trenutku?
Svetovna zdravstvena organizacija (angl. WHO) navaja, da se vsak dan zgodi 120 milijonov spolnih združitev — med ljudmi seve, ves čas imejmo v mislih človeško raso. Včeraj je torej seksal nekako vsak 25. Zemljan. Grob razmislek, ki odgovori na zastavljeno vprašanje, nastavimo takole: vsak seks se konča z orgazmom, partnerja ga doživljata sočasno, traja pa pet sekund. Potem le poračunajmo, koliko dnevnih seksanj pride v pet sekundni predalček: 120 106 / (24 60 12 5 s) = približno 7000 na 5 sekund. Grobost računa opravičujeta dejstva, da je po enem dnevu osvetljena cela Zemlja in da so ljudje razseljeni približno enakomerno prek časovnih pasov.
Sam sem se igral z bolj “natačnim” modelom, ki upošteva porazdelitve spolnih aktivnosti za časovne pasove … Naračunal sem 10 tisoč parov. Za boljšo oceno mi manjkajo podatki. Verjamem pa, da je prava številka vsaj pol manjša; že precejšen delež žensk ni pripeljan do vrhunca. V tem trenutku, torej prav zdaj: aah, ooh, uuh … (podobno okoli 10.000-krat) … iih.
O: The Intimate History of the Orgasm Jonathana Margolisa (London: Century, 2003) gre o tem, kar pravi naslov. Ob branju sem pomišljal na Kinsleyjevo idejo, da je človek vrsta živali, ki ga najprej žene iskanje naslednjega orgazma. Knjigo sem spustil v obtok sistema BookCrossing. Tako da če meniš, da bi sedla tebi in da bi jo predal naprej, sporoči. Povezavi: BookCrossing, Amazon.
11. januar, 2008 ob 13:33
amelie je moj najljubši film. in zdaj vem odgovor na eno njeno vprašanje. hvala!
11. januar, 2008 ob 16:31
http://vranika.blog.siol.net/2008/01/11/guantanamo-slovenia-ameriska-ambasada/
11. januar, 2008 ob 19:56
Kakor je povedal že andrejA, tudi to je eden izmed mojih najljubših filmov, če ne celo najljubši. Nasplošno se mi zdijo francozi najbolši v filmski produkciji, saj bi bili na moji top 10 lestvici sami francoski filmi, če bi jo seveda imel.
11. januar, 2008 ob 21:01
Poznata filma L’auberge espagnole (2002) in Jeux d’enfants (2003)? Siguren sem, da je na oba precej vplivala Amélie.
11. januar, 2008 ob 22:13
@Robert L. Tuva: Za oba filma sem že slišal, vendar sem si ogledal samo prvega (torej L’auberge espagnole). Vpliv Amélie se sigurno opazi. Dodam pa naj še, da je film je vreden ogleda, pa čeprav se mi je zdel nekoliko slabši od filma Le Fabuleux destin d’Amélie Poulain.
11. januar, 2008 ob 22:24
Ja, Amélie je po svoje nenadkriljiva. No, Jeux d’enfants je v čem originalen.
11. januar, 2008 ob 22:34
no, pa imam novo nalogo na spisku todo2008. upam, da najdem omenjena filma. @Hannibal: jaz sem punca, mogoče velik A na koncu malo zmede
12. januar, 2008 ob 0:30
@andrejA, se ti opravičujem za mojo zmoto, vendar tisti A na koncu res malo zmede, saj deluje kot prva črka priimka
12. januar, 2008 ob 12:30
Zanimivo, meni pa Amelie ni potegnila (ma mislim na film). V bistvu se mi je zdel tak dolgočasen.
12. januar, 2008 ob 16:33
A ste mene tudi všteli, ko sem ga podrkal? :)
12. januar, 2008 ob 17:25
Ne, solerji neupoštevani, saj piše. Ali hočeš reči, da ga nisi sebi?
12. januar, 2008 ob 20:36
Nadrkani “1tastar” !
Seveda si vštet… nadrkanec.
Res je…sam si se nadrkal.
Poglej se v ogledalo samonadrkanec!
14. januar, 2008 ob 13:01
Ma kakšna znanost je ta prispevek, pišite o pravi znanosti, nova odkritja se dogajajo vsak dan…kakšen bedast prispevek, vsaj za rubriko znanost…