Predsednik SLS pravi, da ne vidi razlogov za prodajo Zavarovalnice Triglav. Izjava je pomembna, ker pomeni blokado privatizacije največje zavarovalnice. Desus je bil proti že prej, razen če ne bi šel denar v pokojninsko blagajno. Državni svet predlaga prenos Kadovega premoženja na ZPIZ. In vlada? SDS in NSi si po novem želita javne prodaje. Model NKBM jima je bil očitno zelo všeč in bi ga radi ponovili. Nekako tako kot je dejal Peter Jambrek – v izboljšani izvedbi. Ampak namen bi ostal enak. Razpršena privatizacija.

Model prodaje NKBM, ki je bil za najbolj vplivni vladni stranki tako zelo navdušujoč, je bil pri opozicijskih strankah, pa tudi pri Desusu in SLS sprejet z veliko zadržanosti, če že ne z odkrito kritiko in zgražanjem. Opozicija je populističnemu modelu pričakovano nasprotovala. Konec koncev več kot 100.000 volivcev – vsi, ki so delnice dobili po ugodni ceni – oziroma še več, če jim prištejemo družinske člane, nikakor ni zanemarljiva številka. Le komu ne bi bil všeč prodajalec, ki daje svojo robo po znižani ceni.

Eden od namenov javne prodaje NKBM je postal še bolj očiten, ko je bilo napovedano, da bodo prve dividende menda razdeljene že septembra, kakšnih štirinajst dni pred volitvami. Opozicija je kljub temu napadla predvsem prenizko ceno in izbiro tujih vlagateljev – investicijskih skladov iz davčnih oaz, ki so v Sloveniji sumljivi a priori. Vsaj pri vseh, ki potrebujejo alibi za nasprotovanja kakršnimkoli tujim naložbam. Ali pri tistih, ki radi moralizirajo o tem, da bi morali domači kapitalisti denar nalagati samo doma.

Bolj v ozadju je ostal pomembnejši in precej težje dokazljivi razlog za nezadovoljstvo s privatizacijo NKBM. Vlada je kupce izbirala kakor se ji je zdelo. In povsem jasno je bilo, da so eni zaželeni in da drugi niso. Zakaj denimo tisti, ki so kakorkoli povezani z Laškim, niso mogli kupiti niti ene delnice, je očitno. Vlada je z Laškim v vojni in osovraženim tajkunom ne bo delala uslug. Pristop je sicer skrajno problematičen, a razumljiv. Podobno velja za NFD, ki so ga menda spregledali, vendar napake, kljub obljubam, praktično ne morejo popraviti.

Povsem drugačen je primer KD, ki je dobila lep delež, čeprav še daleč ne zares presenetljivo velikega. Kako lahko to razumemo, se je pokazalo kmalu, ko je spet oživela afera Mercator/Delo. Matjaž Gantar je namreč eden ključnih ljudi znamenitega sestanka nekega 12. avgusta, ko so se pri predsedniku vlade dogovorili za posel, ki je vladi omogočil obvladovanje osrednjega časnika. Gantar je na sestanek modro zamudil in o njem tudi danes modro molči. In to je za predsednika vlade vsekakor veliko vredno.

A to so samo natolcevanja. Tako kot tista, da sta premier in finančni minister zelo dolgo usklajevala svoje spiske kupcev, ki jim je bilo dovoljeno kupiti deleže NKBM. Od tod je seveda samo korak do sklepa, da se bodo delnice v prihodnjih mesecih koncentrirale v natančno določenih rokah. Konec koncev bi to pomenilo vsaj delno rešitev težav predsednika vlade, ki je nedavno v državnem zboru žalostno zatrdil, da v njegovih političnih vrstah ni bogatašev. Kot vsak politik, si jih gotovo tudi on želi čim več ter hkrati, da bi jih drugi imeli čim manj.

Reakcija SLS na napoved ponovitve privatizacijskega modela NKBM pri prodaji Zavarovalnice Triglav je tako povsem razumljiva in pravzaprav pomeni novo etapo v tajkunski vojni. Kajpak pravi motivi ostajajo skriti na obeh straneh. Bolj všečno je govoriti o koristih privatizacije za gospodarstvo in kupce na eni ter o nacionalnem interesu na drugi strani. Tako je spet postala moderna zgodba o “družinski srebrnini”, ki se je enostavno ne prodaja in odgovor, da tako govorijo tisti, ki si želijo privilegijev in monopolov zase in svoje zaveznike.

Retorika “nacionalnega interesa” je tokrat še posebej zoprna, saj gre za nasprotja znotraj koalicije. “Koaliciji Slovenija” - SDS + NSi – v tem spopadu ostaja sama. Tako v vladi kot v opoziciji, kjer je Pečetov odhod oslabil podporo, ki je je bila deležna s strani Jelinčičeve SNS. To hkrati najverjetneje pomeni, da so veliki vladni projekti dokončno blokirani. Kar je vlada storila, je storila, zdaj prihaja čas predvolilnih opravil. Kar je vsekakor prezgodaj. Tako za vodilne vladne stranke, kot za tiste, ki si želijo, da bi se kaj premaknilo.

Orožje je izkopano in vljudnostni nasmehi donedavnih partnerjev ga ne morejo skriti. Za oblast gre in za denar.

Jani Sever