Upor sodnikov
10. januar 2008 ob 11:08 | Jani Sever |Minister za pravosodje Lovro Šturm pravi, da izvoljeni sodnik ne more stavkati, lahko pa odide, če se mu zdi neprimerno delati za plačo, ki jo prejme. Minister za upravo Gregor Virant vztraja pri stimulativnem nagrajevanju sodnikov, kar pomeni zamrznitev nekaterih plač. Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen pa sporoča, da v sodstvu vre. Zdi se kot recept za katastrofo.
Lukenda ne kaže znakov zmanjšanja sodnih zaostankov. In spor politike s sodno vejo oblasti vsekakor ni dobra strategija, da bi se na tem, tako pomembnem področju kaj premaknilo. Ko začnejo sodniki groziti s stavkami, to ni ravno dobra novica. Še slabša novica je, ko pravosodni minister na grožnje s stavko odgovori s protigrožnjo, da naj v primeru, da s plačo niso zadovoljni, kar odidejo.
Ob tem, ko predsedniki sodišč opozarjajo na čedalje pogostejše neuspešne razpise prostih sodniških mest zaradi nezanimanja pravnikov za sodniški poklic, so takšne ministrove izjave še bolj nenavadne. Predvsem pa se zdijo v popolnem nasprotju s cilji njegovega projekta Lukenda. Brez sprenevedanj – novi plačni sistem je hkrati tudi inštrument nadzora politike nad sodstvom. In sodniki bodo glede tega nepopustljivi.
Minister Virant, ki odločno brani reformo, je zgrožen. Po njegovem mnenju, so pozivi k protestom in stavki samo manifestacija odpora proti stimulativnemu nagrajevanju in vztrajanja pri komoditetah in uravnilovki. Hkrati zatrjuje, da se plače ne bodo znižale. Nekatere bodo lahko samo zamrznjene. Tudi več let. Virant ob tem pravi, da so drugačne razlage novega plačnega sistema zgolj manipulacija.
A kdo tu manipulira? Zamrznitev dejansko pomeni zmanjšanje. Tako kot v primeru RTV naročnine, s čimer se denimo rad pohvali Branko Grims. Samo da je pri sodniških plačah to znižanje precej bolj opazno kot pri RTV naročnini. Virant sicer obljublja visoke nagrade za uspešnost. A tudi, če odmislimo vidik poseganja politike v sodstvo, sodniki trdijo, de gre za nerealne obljube, ker ima dan samo 24 ur.
Predsednica LDS Katarina Kresal je opozorila na še eno pomembno podrobnost v “sodstvenem” sporu. Pravi, da je Šturmova izjava, da “je za plače funkcionarjev odgovoren minister za javno upravo,” čisto sprenevedanje. Plačna reforma v sodstvu je bila namreč izvedena tudi s spremembo Zakona o sodniški službi, ki jo je pripravilo in v parlamentu zagovarjalo pravosodno ministrstvo.
Pravosodno ministrstvo je tudi odgovorno za uskladitev sodniške zakonodaje z odločbo Ustavnega sodišča, ki je plačno reformo za sodnike razveljavilo. In prav neupoštevanje te ustavne odločbe je eden od ključnih javnih očitkov sodnikov vladi. Kot pravi Kresalova, ti namesto, da bi v miru zagotavljali sodno varstvo državljanom, sami zahtevajo varstvo svojih pravic in izgubljajo čas za ukvarjanje s problemi, ki jih je povzročila vlada.
Dvoboj med sodniki in vlado vsekakor ne bo kmalu končan. Testen pravi, da bi bilo dobro tudi spremenjeno plačno reformo dati v oceno ustavnemu sodišču. Kako bi to odločilo najbrž ni potrebno niti ugibati. Kljub temu, da je minister Virant prepričan, da so sodniške plače primerljive s plačami funkcionarjev v zakonodajni in izvršni oblasti, se predstavniki sodne veje oblasti s tem najverjetneje ne bodo strinjali.
Tudi predsednik vrhovnega sodišča sicer nasprotuje stavki. A med sodniki, kot pravi, vseeno vre. Tako kot med praktično vsemi poklici v Sloveniji. Samo da medtem ko večina zahteva povišanje – žerjavisti v Luki Koper denimo za 30% – njihovim plačam grozi zamrznitev. Primerjava je za pravno državo porazna.
Jani Sever
10. januar, 2008 ob 12:00
Edino pravilno, juristična svojat naj dobi plačano toliko kot naredi, ne pa da se praskajo po jajcih. Konec koncev imamo dovolj specializiranih in izpitno usposobljenih pravnikov tudi z izkušnjami, ki bi želeli delati, pa ne morejo. Penzionisti pa naj gredo v penzijo, če ne morejo.
10. januar, 2008 ob 12:01
vse gre v kurac..še dobr da so tok nesposobni da jim ne rata spelat vsega
10. januar, 2008 ob 12:07
Mislim da gre Virant tokrat predaleč ! ! Lepo se vidi, da nima pojma, kaj v resnici dela.
Problem sodstva je namreč v načinu njegove organiziranosti, ne v neki domnevni ležernosti. O tej v sodstvu že kakih 10 let ni več ne duha ne sluha, sploh na sodiščih prve stopnje. Prepričan sem, da se spreneveda, kot da ne ve, koliko in kako zahtevno delo v resnici povprečen sodnik opravlja - in seveda lažno prikazuje razloge za nižje vrednotenje sodniškega dela.
Že dolgo se sprašujem, zakaj ne uvedejo tim. pomočnikov sodnika. To bi bili lahko nižje rangirani uradniki z ustrezno (visoko, po bolonjski; 3 letni) izobrazbo, ki bi sodnike razbremenili raznih administrativnih zadev (npr. vročanje, vabljenje, itd.) in tako povečali storilnost sodstva - z manj potrebnimi sodniki. Seveda za njih ne bi bile potrebne plače na ravni sodnikov. Torej denar v resnici ni problem, saj bi bilo potrebno več denarja samo do polne uvedbe sistema, potem pa bi se skupni obseg za plače celo zmanjšal, in vsi bi bili zadovoljni.
Vprašati velja, zakaj naprimer v Nemčiji ni sodnih zaostankov (kjer imajo tak sistem)…morda zato, ker so sodniki tam bolj sposobni…?!?!
Ne razumem države v tem pogledu. Že 15 let se ministri obnašajo, kot da želijo vse drugo, samo to ne…kar se lepo vidi iz resničnega namena teh”FAMOZNIH” Lukend, Agend in podobnih sranj ! !
Naj se gresta Virant in Lovro Malteški nekam….
10. januar, 2008 ob 12:42
virant je nor, ne moreš ti takih poklicov kot je sodnik nagrajevat, tako da tisti, ki več naredi dobi več denarja, ker je pravo preveč komplicirano
potem tako samo sodniki grejo ABABAB (kriv, ni kriv)
10. januar, 2008 ob 12:48
Več rešenih zadev, več denarja. Masa za sodniške plače v proračunu se je že bistveno povečala, sodniki lahko zdaj zavihajo rokave in zaslužijo več kot prej.
Potem pa je treba poskrbeti samo še za izboljšanje kvalitete sojenja. In višje plače bodo zaslužene.
Mogoče bi jim raje od plač odračunali stroške, ki jih ima država zaradi nerešenih zadev?
Vmesni čas pa je očitno priložnost za neutemeljeno besedičenje opozicije.
10. januar, 2008 ob 13:23
Miško ima prav, malo (re)organizacije ne bi škodilo.
10. januar, 2008 ob 13:35
Po ligiki ministra bi sodniki bili plačani na normo…torej najbolje plačani bi bili sodniki, ki bi reševali prometne prekrške …in eden od njih je zaradi tega odšel…še žal mu bo! :(
10. januar, 2008 ob 14:51
Ker so tudi mene doletele plačne reforme ministra Viranta, jih ne podpiram. Pritožbe ne bom dal, kljub temu da so nekateri Virantovi predlogi skregani s sedanjo pravno prakso in odločitvami Ustavnega sodišča. Noben zakon do sedaj ni posegal v pridobljene pravice za nazaj, temveč vedno v naprej. Če bi mi zmanjšal dodatek na delovno dobo za naprej, bi še nekako ” požrl Virantovo reformo, zmanjšanje pridobljenega dodatka za delovno dobo za nazaj, v mojem primeru za 30 let delovne dobe, pa je malo prehudo.
Delovne dobe ni mogoče enostavo črtati, saj ne moreš ostati večno mlad in mladosten kot minister Virant.
Upam, da bo Virant dočakal starosti 55 let in da mu bo takrat nekdo kat tako zmanjšal plačo, ker je delal 30 let.
10. januar, 2008 ob 16:02
Menim, da je strategija izboljšanja slovenskega sodstva v osnovi zgrešena. Sodniške plače so zelo slabe, če jih primerjamo z dohodki odvetnikov. Delo sodnika je pri tem veliko bolj zahtevno in odgovorno kot delo odvetnika, katerega edina skrb je praviloma, kako voditi spor, da bo na stranki čim več zaslužil. S tega stališča je sodniško nezadovoljstvo razumljivo.
Prizadevanje Viranta, da bi s “palico in korenčkom” dvignil storilnost in kvaliteto sodniških odločitev pa se mi zdi prav smešna. S “palico in korenčkom” lahko sicer osla motiviraš, ne moreš pa iz osla narediti “dirkalnega konja”. Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti je, kako pripeljati “dirkalne konje” na sodišča, in kako izgnati “osle”. V tej zvezi menim, da je potrebno sodniški poklic narediti zanimiv v finančnem smislu, predvsem pa je potrebno narediti sodniško delo intelektualno zanimivo. Dokler bo sodniško delo bolj podobno delu administratorke kot delu znanstvenga raziskovalca, ni moč pričakovati, da se bodo na sodiščih zaposlovali kreativni kadri. Sodišča bi potrebovala ljudi, sodnike, ki so se sposobni ukvarjati z zapletenimi vsebinskimi, pravno-etičnimi problemi, ne pa “strokovnjake”, katerih (ne) razumevanje prava je omejeno na pomnjenje zakonskih besedil. Prepričan sem, da je izboljšanje slovenskega pravosodja odvisno predvsem od personalne politike, ta pa se začne že na fakultetah, ki izobražujejo bodoče sodnike. Virantu sicer priznavam voljo, model se res trudi, da bi zadevo nekam premaknil, ne vidi pa, da pri sodnikih ne moreš uporabljati enakih rešitev, kot npr. pri upravnih referentkah.
11. januar, 2008 ob 9:15
Ce bi ljudje vedeli, koliko se v slovenskem pravosodju dela in res je tako, predvsem na prvi stopnji in ce bi vedeli, da je placa sodnika zacetnika, ki mora biti star najmanj 30 let in mora pred tem imeti dve leti pripravnistva, opravljen pravosodni izpit in najmanj se tri leta dela v prvoasodju po opravljenem izpitu, 1.100 Eur?! In od tega je 50% zaradi nezdruzljivosti funkcije, kar pomeni, da ne sme popoldan cisto nic delati vec pridobitno.
Trdim, da bodo vsi sposobni odsli iz pravosoja in to ne samo zaradi mizernih plac. da pa se bo nagrajevalo tistega, ki vec dela… lepo vas prosim, a govorimo o delavcih za tekocim trakom? Spisi, ki je potrebno resit pac niso primerljivi.
In potem ostane samo se to, da si reces, pravica je slepa…. A res hocemo imeti take sodnike?
Upam na boljse case, kjer ne bo mesta za Viranta in Šturma!!!