Predsednik DZ France Cukjati je v prostorih parlamenta odprl stalno razstavo z naslovom Zgodovina slovenskega parlamentarizma. Parlamentarna demokracija se namreč po Cukjatijevih besedah ni začela pred 15 leti, temveč sega daleč v zgodovino, ki se je moramo spominjati s ponosom. Slovenija ima že kar nekaj časa zelo uveljavljeno parlamentarno demokracijo, je ob odprtju razstave poudaril Cukjati. Obeležja, kot je sedanja razstava, so po Cukjatijevih besedah pomembna za ohranjanje samozavesti.

Izvor demokratičnega razmišljanja na prostoru slovenskega naroda sega daleč nazaj, v čas rimske province Norik in njenega narodnega zbora ter ustoličevanja vojvod v karantanski kneževini. Vrstili so se dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije, pravi Cukjati, vse od majniške deklaracije pa do dejanske samostojnosti, vključevanja v mednarodne organizacije in prevzema evra. Stalna razstava je po Cukjatijevih besedah pomembna tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Predsednik DZ želi, da bo razstava “služila svojemu namenu, utrdila ponos in pokazala tujcem, da nismo od včeraj”.

Razstava sicer predstavlja razvoj slovenskega parlamentarizma, in sicer od ustoličevanja kneza v karantanski kneževini pa do prvih demokratičnih volitev v trodomno skupščino leta 1990, sprejetja demokratične ustave v letu 1991 in konstituiranja 90-članskega državnega zbora leta 1992. Razstava opominja tudi na druge pomembne mejnike v novejši zgodovini nastajanja in razvoja slovenske države, kot so izvedba plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti, desetdnevna vojna, članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah ter uvedba evra. Ideja o postavitvi takšne razstave se je sicer porodila že leta 1998, pobuda zanjo pa nastala tudi na podlagi knjige zgodovinarja Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma, je pojasnil Cukjati. Avtorji besedil na razstavi sta Prunk in Jožko Šavli, fotografije so prispevali Joco Žnidaršič, Bogo Čerin, Robert Balen, Zoran Vogrinčič, Narodni muzej Ljubljana in Arhiv RS, avtorji zemljevidov so Radivoj Humar, Marko Bitežnik in Andraž Humar, gradivo pa je zbral in uredil Radivoj Humar.

Denis Sarkić