Kenijo je pretresel val nasilja, ki je izbruhnil po predsedniških volitvah. Kaj se je sploh zgodilo? Vse se je začelo dan po volitvah, ko so ljudje željno pričakovali zmago opozicijskega voditelja Raile Odinge. Odinga je tistega dne še zjutraj vodil za približno milijon glasov pred dotedanjim predsednikom Mwaiem Kibakijem, popoldne pa je razlika padla na “pičlih” 200.000 glasov.

Kenijci, ki so sicer eni izmed najmirnejših afriških državljanov, so Kibakiju že pred volitvami očitali korupcijo, zato so ob drastični spremembi vmesnih rezultatov takoj pomislili, da se dogaja nekaj sumljivega. In to jih je pojezilo. Nemudoma so zdrveli na ulice, zaprli ceste in začeli z manjšimi protesti, ki so jim sledila ropanja in požiganja trgovin. Takrat je volilna komisija začasno prenehala oddajati podatke o preštetih glasovih, kar je še poslabšalo njihovo razpoloženje. Nekaj nestrpnosti dodalo tudi dejstvo, da so ljudje stradali, saj so bile med volitvami, ki v Keniji trajajo štiri dni, trgovine zaprte in da se zaradi nemirov tudi po volitvah niso odprle.

Kako se je nadaljevalo vemo. Kibaki je na volitvah zmagal in demonstrantom grozil z jekleno pestjo, Odinga mu je očital poneverbo razultatov, nekaj članov volilne komisije je to priznalo, ljudstvo pa je svoj bes usmerilo na pripadnike Kibakijevega plemena.

Zdaj naj bi se nasilje počasi umirilo. Po posredovanju raznih svetovnih velesil in južnoafriškega kardinala Tutuja je Odinga za danes napovedani miting odpovedal in s tem odprl pot mediaciji spora.

Vse skupaj se zdi precej nepotrebno, saj so si Kenijci želeli zgolj zamenjave vodstva - če se Kibaki ne bi vmešaval v volitve, mu nihče ne bi očital s korupcijo pridobljenega bogastva. In živeli bi srečno do konca še enega mandata…

Marko Bratuš