Antonia Madre
4. januar 2008 ob 11:05 | Jani Sever |Pa jo imamo. Hrvaško ekološko ribolovno cono. Slovenija je enotna. Poteza sosede je nesprejemljiva. Edino vlada in prva vladna stranka imata kot kaže nekoliko drugačno mnenje. Oziroma ga nimata. Sta zadržani kot se diplomatsko menda spodobi. Posebej za državo, ki predseduje Evropski uniji. Tudi Italija je za zdaj presenetljivo mirna. Novoletne počitnice konec koncev še niso končane. In Hrvaška še vedno nima vlade. Treba bo torej počakati. Medtem Hrvaška kaže mišice.
Takoj po uveljavitvi ekološko-ribolovne cone je hrvaška vojna mornarica prestregla italijansko ribiško ladjo Antonio Madre in jo privedla na Vis. Farnesina se ni odzvala. Hrvaška ima pač svoje ozemeljske vode in tam ureja stvari tako kot določajo njeni zakoni in njena politika. Včasih je to lahko neprijetno. A tako pač je. Težava z ekološko ribolovno cono je drugje. Za Italijo in Slovenijo predstavlja le deloma podoben problem. Glede ribolova je ta za Italijo seveda neprimerljivo večji in temu primerne bodo posledice.
A vprašanje je – ali Hrvaška v resnici nima pravice razglasitve ekološko-ribolovne cone. Zakaj tega ne bi smela storiti. Oziroma zakaj lahko to storijo druge države, Hrvaška pa ne. Hrvaško je mogoče celo razumeti. Le zakaj država ne bi branila svojega morja? In le zakaj bi pristajala, da ribiči sosednje države brezplačno ribarijo v njenih vodah? Ali zakaj ne bi smela zaščititi ekološko krhkega ekosistema, ki zaenkrat še ostaja eden najbolj ohranjenih v Evropi? To bi najbrž Slovenci, ki tam množično letujejo morali dobro razumeti.
Odgovor na vsa ta, zgolj retorična vprašanja, je kljub temu povsem enostaven – Hrvaška ni dovolj močna država, da bi to lahko storila, poleg tega ima smolo, da so njene ozemeljske vode del majhnega Jadranskega morja, kjer ni dovolj prostora za ravnanja, ki bi jih katerakoli stran lahko sprejemala brez vnaprejšnjega dogovora z drugimi državami v tem delu Sredozemlja. Za povrh pri vprašanju hrvaške ekološke cone ne gre samo za ekologijo in ribištvo. Hrvaška je nova država, ki še vedno nima določenih meja.
In tu nastopi slovenska težava. Tudi Slovenija s Hrvaško nima določenih meja. Ekološko ribolovna cona pa jih seveda mora imeti in Hrvaška je meje te cone seveda določila maksimalistično. Zakoličila jih je tam, kjer si predstavlja, da bi morale potekati njene meje, potem ko bodo nekoč določene. S tem jih je nekako prejudicirala. Tako kot jih je že nekajkrat prej s prodajo zemljišč na spornem ozemlju ali denimo z nedogovorjenimi posegi v prostor. Nič novega torej. Samo da gre tokrat za prejudic na višjem nivoju.
Hrvaška je še enkrat šla preko meja dobrega okusa. Tokrat se ni ozirala niti na podpisan dogovor, da bo to vprašanje reševala sporazumno. Izgovarjanje na notranje politične razmere ne pomaga. Kljub vsem simpatijam do hrvaškega približevanja Evropi in razumevanju za njene pravice zaščite Jadranskega morja, bi bilo za to na mestu zelo resno opozorilo. Tisti, ki ne ravna fer in ponavlja svoje vedenjske vzorce, ne oziraje se na vse druge, bi moral biti pripravljen na to, da bo na koncu ostal povsem brez zaveznikov.
Tega se bo morala zavesti tudi slovenska vlada in zunanji minister, ki včasih zelo nediplomatsko robanti čez sosede, potem pa v trenutku, ko bi res pričakovali ostre reakcije, obmolkne. Čaka na Evropo? Na Italijo? Bi reagiral drugače, če bi se na privedbo ribiške ladje zahodna soseda odzvala? Kakor koli, molk slovenske diplomacije, pa tudi italijanske, ne bo mogel trajati dolgo, saj Antonia Madre najbrž ne bo zadnja ladja, ki jo bo zaustavila hrvaška vojna mornarica. Tudi če slovenske poslej ne bodo izplule na odprto morje.
Slovensko predsedovanje se je začelo z velikansko zadrego. Predsedujoči Janez Janša ima težavno nalogo. Ob tem, da se Slovenija predstavlja kot šampion evropske širitve na jugovzhod, je soočen z neevropskim ravnanjem Hrvaške in ostrimi zahtevami doma. V predvolilnem letu se bodo politična stališča do hrvaškega ravnanja seveda še zaostrovala. Bo SDS postala najbolj mirovniška slovenska stranka? Bo čakala, da delo namesto nje opravita Italija in Evropa? Ali pa bo sledil obrat in bo ostala zvesta svojemu deklarativnemu patriotizmu?
Največ bo seveda odvisno od Hrvaške in njenega ravnanja. A zaenkrat ne kaže, da bi bila evropska diplomacija v Zagrebu uspešna. Nasprotno – Hrvaška, kljub ostrim protestom, ekološko-ribolovne cone ni le uzakonila. Začela jo je tudi intenzivno izvajati. Zajeta italijanska ribiška ladja napoveduje zoprno prihodnost.
Jani Sever
4. januar, 2008 ob 12:43
Za ribe niti ne.
4. januar, 2008 ob 12:50
Še nekaj bi bilo dobro omenit. Kako si lahko Slovenija sploh obeta kakršno koli arbitražo, dogovor ali sporazum o meji. Če namreč naša ljuba soseda tako spoštuje dogovore, podpisuje papirje ter se nanje (oprostite izdrazu) pokaka ni prav nobenega upanja, da bi našo mejo v daljšem časovnem obdobju lahko rešili, vsaj dokler bo na Hrvaškem taka politika (politiki) kot je. To se pa ne spremeni v niti v 10 letih.
Lp.
4. januar, 2008 ob 14:05
Le zakaj država ne bi branila svojega morja? In le zakaj bi pristajala, da ribiči sosednje države brezplačno ribarijo v njenih vodah?
Ker del cone ni hrvaško ozemlje ampak mednarodne vode.
4. januar, 2008 ob 14:16
http://vranika.blog.siol.net/2008/01/04/revolucionarno-avtomobil-s-pogonom-na-zrak/
4. januar, 2008 ob 14:32
@medek, a niso ze leta 2k govorili o tem?
.::PiPi::.
4. januar, 2008 ob 15:06
Me zanima kaj bo največja Hrvaška zaveznica Nemčija rekla na situacijo. Drugače je pa malo čudno tlačiti ladjo zajeto globoko v Hrvaških vodah in ERC v isti koš.
4. januar, 2008 ob 15:08
Arh,
prepričan sem, da v vsaki slovenski vasi imajo kakšnega nasilnega pijanca. Vendar jaz zato še ne bi delal panike. Nasilje se ne izplača. Z nasiljem izbojevani privilegiji so nesprejemljivi, nasilneža je treba izolirati in mu dati vedeti, da ni enakopraven član družbe (in da so grehi drugih manjši od njegovih). Seveda se bo drugi dan “ves mačkast in ubog” čudil, zakaj ga nihče ne mara in kako so ljudje trdosrčni. Takrat mu je treba še enkrat razložiti, kaj je počel prejšnjo noč. In naj pozabi na izgovore a la težavno otroštvo in vietnamski sindrom. Prvič in drugič in tretjič ne bo razumel in četrtič ne bo hotel poslušati, a (angažirano) potrpljenje se na koncu izplača.
4. januar, 2008 ob 15:29
Hmm v primeru, ki si ga ti dal ni treba angažirat strokovnjakov in tako plačevat za resourse in zgubljat čas in denar, da se potem sprejme odločitev arbitraže, ki jo tako ali tako ne bodo spoštovali.
Po mojem je res škoda časa in ne vidim rešitve - vsaj kratkoročne ne. Vedno bolj pa se nagibam k mnenju, da Hrvaška ne sme v EU. Sicer bi nam to dolgoročno koristilo ampak prav zaradi tega ker se mora Hrvaška disciplinirat sedaj kot sedaj ni vredna članstva.
4. januar, 2008 ob 15:36
> sedaj kot sedaj ni vredna članstva.
Mislim, da bo to med pristopnimi pogajanji (in ob pomanjkanju le teh) velikokrat slišala. “Ponavljanje je mati znanja.” Tudi 2+6=8 moramo velikokrat slišati, preden si zapomnimo in na koncu doumemo, kaj smo se naučili. Tako jaz nisem pesimist za uspeh pogajanj, na koncu katerih vidim sosedo (v kateri so na vplivnih položajih pravi ljudje), ki je vredna članstva.
4. januar, 2008 ob 16:13
Zakaj Slovenija (vlada) ne zaščiti ribičev, da bi mirno lovili po celem Piranskem zalivu, če je bil sprejet sporazum, da veljajo meje na dan…….? Ali naši policijski čolni res nadzorujejo ves Piranski zaliv? Nisem slišala jasnega odgovora. Če sami ne bomo znali ščititi dogovorjenega, bo dogovor sčasoma razvodenel. In ne morem razumeti tega: Zakaj se tam, kjer je bila meja jasna, in so jo Hrvati samovoljno premaknili, zdaj, ob “šengenu “, meja ne popravi na prvotno mesto? Vi razumete? So res v ozadju razne kupčije posameznih Slovencev? Če je to res, je zadnji čas, da prevzame krmilo mlada, tako ali drugače neobremenjena “garnitura”.
4. januar, 2008 ob 16:22
Zadevi je težko priti do dna, saj vsaj dva motiva kažeta v isto smer. Prvi je še iz orožarskih časov - znano menjavanje uslug ob volitvah, sklepanjih koalicij ipd. Drugi pa je veliko enostavnejši. Slovenija je precej bogatejša od Hrvaške. Zato smo seveda manj zainteresirani za pretep zaradi nekaj ukradenih glavic zelja z naše njive. A to seveda ne pomeni, da nas zadeva ne jezi. In da ne bomo ob prošnji “botrica Slovenijica pomagaj” kakšno neprijetno imeli za povedati…
4. januar, 2008 ob 18:32
Čeprav smo skoraj celo stoletje živeli skupaj v državi Jugoslaviji,naše južne sosede nismo spoznali po njihovi moralni plati, kar bi sicer lahko po vsem tem kolikokrat so nas žejne prepeljali čez vodo bil bi pa že čas,da se jim odločneje postavimo po robu saj je tako mnenje večinsko v Sloveniji.
Je že prav da smo sedaj kakor smo bili do sedaj kulturni in diplomatski, moramo pa biti tudi odločni ,pred vsem rabimo takšnega zunanjega ministra močnega ne samo po fizični konstrukciji temveč tudi na vseh drugih poljih delovanja.
4. januar, 2008 ob 19:06
Eee, mar ni bila Antonia Madre zajeta v hrvaškem teritorialnem morju, in ne v na novo razglašeni ERC? Ni jasno, kje Sever vidi kako ‘intenzivno izvajanje’ ERC. Če bi Jani malce spremljal cro-medije, bi nemara vedel, da je RH slabo pripravljena na ‘intenzivno izvajanje’ ERC. Vsaj tako ocenjujejo sami Hrvati. In da glavni problem v razglašeni ERC pravzaprav ni ribolov - menda sredi Jadrana ni ekonomske omembe vredne količine rib, ribe plavajo s tokom, tj. ob cro-obali navzgor in, če jih kaj preživi, ob ita-obali proti Otranu, pač pa naftni tankerji, ipd.
4. januar, 2008 ob 19:09
ED, zakaj sta torej slovenski ribiški ladji ostali doma? Ker vozita na nafto?
4. januar, 2008 ob 20:31
Spet bo treba koga poslati v Sovo! Da pogleda, o čem se sedaj pogovarjata po telefonu. Koga? Kakega “paradnega” novinarja. Ki bo “zaupno” lahko prodal za “javno”. Brez posledic.
4. januar, 2008 ob 21:16
@ Igor:
Ne, slo-ribiški ladji čakata, da bojo Karlu Erjavcu Rusi (kot poplačilo klirinškega dolga) poslali letalonosilko. Ko pride, grejo v lov na sradele, pa tudi kitov se ne bojo ustrašili več…
4. januar, 2008 ob 22:25
.. in čez 24 ur ….
@minimelhy
2k in 3r :)
A ti pa pujsaš na bioplin?
7. januar, 2008 ob 15:18
@medek, si imel tega v mislih …. http://www.youtube.com/watch?v=QmqpGZv0YT4
.::PiPi::.