Blogerji - Človek
3. januar 2008 ob 22:43 | Katja Lenart |Zanimiva izkušnja je za mano. Pred prazniki je padla ideja za blogerske intervjuje. Malo tudi zato, ker je bil za mano Bložič, blogerski božični žur (udeležilo se ga je lepo število slovenskih blogerjev, ki so se takrat v živo srečali prvič).
Ne bom se spuščala v globjo analizo prazničnih intervjujev z blogerji, ki so nastali na Vesti. To te dni že počnejo nekateri blogerji in zapisi, ki ob tej priložnosti nastajajo, so bržkone zanimivo branje. Vsak intervju je zgodba zase in vsi so del ene zgodbe. Zgodbe o pisanju bloga, ki s trenutkom, ko ga ustvarimo, postane del medmrežja. In zapisi, ki jih najdemo v blogosferi so tako različni kot smo si različni ljudje (ali pač tako presneto podobni).
Ravno tako izjemen, kot so bili izjemni vsi prejšnji, je video, ki je nastal v družbi blogerja Človeka (nevirtualno je Denis). Obiskala sem ga doma na Gorenjskem, v njegovi črnobeli dnevni sobi. In pogovor z njim je bil na koncu zajet v skoraj eno uro materiala. Zato naj bo zadnji blogerski intervju v dveh delih, pa porečete kar hočete (z Denisom sva se pogovarjala tudi o Bložiču, blogerskih intervjujih na Vesti, naši kameri pa je pokazal še svoje rdeče tretje oko, hišnega prijatelja strica Muca in kuhinjo):
“Sam da nam ni dolgčas, to je to. Drugo je pa…vztrajat mormo na kvaliteti”.
In ker je Človek tako človeški je padla tudi debata okoli gostinstva, ki se je razvila v izpoved o zanimivi grški turistični izkušnji (najbrž ste do tega trenutka že opazili, da je tale intervju precej sproščen?):
“Takrat sem reku, lej, kako smo mi neumni, ko smo na dopustu!”
Katja Lenart
3. januar, 2008 ob 23:18
Všeč mi je, ker je bil tole res zelo sproščen intervju in ni bilo klasičnih vprašanj: “Koliko časa blogaš, zakaj itd.”
Aja, že vidim debate - še en kadilski intervju :) Zdaj bo moralo že kar pisati, da minister za zdravstvo odsvetuje ogled tega intervjuja. Jao, kam smo prišli, preklete riti puritanske!
3. januar, 2008 ob 23:21
tvoji zapisi se dejansko zlijejo s tvojim runtime obnasanjem, koker smo ga imeli priloznost videt.
.::PiPi::.
3. januar, 2008 ob 23:25
rataš kr mal naspidiran ob gledanju tega :) zanimiv je drugač
če bi mel človek kakšen party pr njemu doma-bi se kr sama povabila… hud ambient totalno
in yes, še en bloger ma na intervjuju čik ;)
3. januar, 2008 ob 23:27
Uspel sem si pogledat vse intervjuje z blogerji. Ne vem ali je naključje ali pa dejstvo, da obstaja povezava med bloger = kadilec .
3. januar, 2008 ob 23:29
tamala? :roll: ;)
muc je ukradu tvoj spotlight :P
4. januar, 2008 ob 0:01
Res je sproščen pogovor, nikakor pa se to ne more imenovati intervju. Človek nekaj v tri dni naklada, kar je sicer zabavno, Katja ga osvaja, kar je, recimo, tudi zabavno, ampak suma sumarum je povedal toliko kot nič.
P.s.: Za izboljšanje imidža priporočam, da se nauči pravilno držati pecljat kozarce. :)
4. januar, 2008 ob 0:14
Kašpar hehe, ko sem videl kako se razvija debata pri Zlobi okoli cigaret sem se že kar smejal ja ;)
Amy, partyjev je vedno dovolj, tako da se kar povabi :D
Ali baba, mislim da niti ne, pač tako pride…
Poka, hvala bogu :P
Ervinator intervju se je pač spremenil v neko nakladanje ( kot je napisala Katja, se je kar snemalo več kot eno uro), stvar montaže in cenzure pa je kriva, da niso na dan prišle kakšne bolj ˝zanimive informacije˝, pa čeprav so tudi te del njegove zgodbe ali njegovega življenja.
P.S.: Za izboljšanje imiđa pa jaz raje priporočam pitje piva iz kozarca za pivo ;) (Ampak jih je nekje vmes zmanjkalo čistih, zato smo uporabili prvo uporabo stekleno stvar)…
4. januar, 2008 ob 6:23
človek,men si ti uredu,lep ,da se te pogleda,sam bi ti frizure mal zrikto,to zdej ni neč,.Da te še uprašam,imaš ti že moguče kirga fanta zdej? en moj prijato Robert se mu je ime, pa če hočeš, da ti in on se dobite, pa pol,…….
4. januar, 2008 ob 7:38
Hehe, jaz sem pa najprej rekel, lej ga kmeta, pir pije iz glažev za vino, haha.
Hja, jebat ga, očitno sem jaz falil, ker nisem kadil med intervjujem, haha, še vedno pravim, da to ni kul, ko je lučka od kamere prižgana.
4. januar, 2008 ob 7:54
A temu pa ni bo treba delati samointervjua?
4. januar, 2008 ob 8:50
Zame je tole nek hecen intervju, želi biti sproščen, pa je malček nervozen,temačen ?( ! simonarebolj) a , kot je sam rekel, veliko dela ga čaka,raziskovanja človeških duš iz mladostne perspektive, ha,ha veliko energije bo potrebne, pa srečno pot !
4. januar, 2008 ob 9:24
it looks very familliar :):)
Ne presenečaš z ničemer - to si ti!!!
Ampak zanimivo, kako se je večina zapičla v cigareto in pijačo?! Hm, da to vzbuja največjo pozornost? Zanimivo….vse drugo sem opazovala….oz samo tebe no, v lice :) Oziroma, da sem te zares slišala, sem morala odrolat dol, da ne vidim slike hehe
Sproščenost odraža tud tisto, kar je očem dost krat na prvi pogled nevidno…najbolje spoznavaš človeka seveda neposredno, ko stojiš pred njim ter poleg gledanja v oči in napenjanja ušes, opazuješ še vse drugo, kar je na njem oz. kar oddaja…tak preko videa pa je zadeva predvsem zabavna. Katja, lepo si to izpeljala…freestyle works.
p.s.: hey, mačkon he heeeeee
4. januar, 2008 ob 12:07
okusa za glasbo ta človek ravno nima…se sprašujem če ima ta glasba sploh izvajalca ali se kar sama reproducira…on je kakor zgodba, ki jo pove na samem koncu, lepo zapakiran ( več ali manj ) vendar vsebina ni vredna več kakor tri evre, pa še to bi bilo iz miloščine.
4. januar, 2008 ob 12:11
nervozen. zelo.
4. januar, 2008 ob 13:20
No, to pa je energija! Kozarec in čiki gor ali dol. :)
4. januar, 2008 ob 13:36
Hmm, očitno pingbacki ne delujejo, pa bom kar dodal ročno svoj vpogled na to temo. Intervju
Fehim, zaenkrat ni potrebe, hvala ;)
Chef, hehe, o kozarcu sem že razložil ervinatorju ja :D O kajenju oa je na linku…
1tastar, to je bilo snemano verjetno veliko prej..
Majakrižaj.. Nič ni bilo nervoze, tak pač sem… Včasih se prehitevam.. Temačen? Mogoče, kakor kdaj, vendar večinoma ne… Za pot pa ne dvomim da bo dolga in ja, upam, da energije res ne zmanjka…
Ana ja, tudi sam sem si dokaj nerazpoznaven ja.. KOt na fotografiji… Ja, te stvari vzamejo dušo, zato je dobro igrati, če seveda znaš ;)
Donvito… De gustibus non est dispuntandum…
4. januar, 2008 ob 13:51
Z veseljem sem pričakoval in si ogledal vse intervjuje. Vsi niso imeli enakega izhodiščnega položaja, zato pa mi delujejo nekonsistentno. Bi bilo pa že bolje da je vsak intervju drugače zastavljen, ne pa najprej par tipskih, potem pa za konec, ma, krneki. Z blago ironijo jih je presegel vse Kašpar. Zdaj, ko sem si vse ogledal, je pa itak jasno, who’s the real blogostar. Vam tudi, mar ne?
4. januar, 2008 ob 14:13
Ocitno je moje odgovore ujel lovilec spama, ker sem dodal povezavo… Se to da preveriti, ker sem poizkusil tudi brez kasneje, vendar se nič ne pojavi. Hvala. Človek
4. januar, 2008 ob 15:48
Dajmo še malo o kozarcu. :)
Tudi če bi pil pivo iz pecljatega kozarca za pivo, se kozarca ne prime za čašo, ampak za pecelj in podstavek. Morda se pri tem pogovoru pivo v kozarcu sploh ni imelo časa segrevati, ampak vseeno je lepše, če ga pravilno držiš. ;)
4. januar, 2008 ob 15:51
Hopla!
:D
4. januar, 2008 ob 15:53
Hehe, Ervinator res je ja… Ampak glede na količino bi na koncu imel še ˝muskelfiber˝ v zapestju in podlahti. :D A se pri pivu tudi dviguje mezinec? ;)
4. januar, 2008 ob 16:12
bodimo realni…kljub hecom in jaki resnosti…kak bi lahk človek držal tak kozarec, poln piva, za pecl, v takem vzdušju, ob takem razpoloženju, v svojem domačem okolišu, razkomoten v tem odkačenem ambientu!?!?!?! :D no go!
recimo name kamera vpliva katastrofalno…tak mogočen vpliv ima, da sem pred njo povsem drug človek…zaj al je bil gospodič nervozen, rahlo opit ;) , ali pa povsem samosvoj, tak kot ga poznam…ni vprašanje, ni problem…le mičkeno bolj definirano bi lahko bilo, sicer pa…mah, I like it :)
p.s.: nedavno nazaj sem bila na Tv, bože se sačuvaj…hvala spletom okoliščin, da se nism videla, vem pa, da sem tedaj, na kraju snemanja, bila slučajno zares sproščena. zakaj? ujeli so me na generalki, kjer sem par sekund pred intervjujem bila še vsa v akciji…potem so me posedli, da uzrem v to kišto strašljivo…vsa zadihana, spotena, v transu od plesa sem bolj ali manj zadihano odg na vprašanja…torej ni bil projekt…priprava ali podobno. ČE BI ČLOVEKA TAKO POTEGNILI NA STRAN na Bložič PARTIJU bi od njega dobili nekaj drugega I guess, morda bolj definiranega ;) …tud specifičnega in fajnega, s tem, da bi se obregnili recim obo….črna očala ;) ;)
p.s.: kak so eni perfekcionisti, bemtiš…ko so v “igri” ostali…
4. januar, 2008 ob 16:41
Hehe, ja, Kolégium… Končno se mi je moja dobróta (in pa strah pred skupnim dopustom s pléšastimi neznanci ter navsezadnje pomankanje časa) enkrat izplačala.
4. januar, 2008 ob 18:38
človek na čemu si bil..spidu, koki, E-ju
4. januar, 2008 ob 21:16
čist drgač sem si ga predstavljala….je pa prijeten…ampak kolk govori ;)
4. januar, 2008 ob 21:17
čist drgač sem si ga/te predstavljala….ampak vseeno prijeten…..sam kolk človek govori ;)
4. januar, 2008 ob 23:23
Kej tacga! Ja, Denis … intervjuji so bili dogočasni. Fetalij tak, Dajana taka … potem si bil prekinjen … Ampak tale … tale je najbolj dolgočasen od vseh. Ker sploh intervju ni. Ker bi Katja z lahkoto zapustila stanovanje in se šla pomenit malo z mucem. Ona bi rekla: “Muc-muc?”. Mali bi bil tiho ali bi se mu celo ljubilo reči: “Mijav!” Mogoče bi naredil salto. Mogoče bi se šel iz obupa nažrt, mogoče napit, mogoče bi pokazal kakšne druge vragolije, kaj pa naj. Mater bi bil žur! Mater bi bilo zabavno! Kot je tole predvajanje. Posnetka sta približno taka, kot bi izgledala, če bi kdo posnel mene iz inserta letošnjega novoletnega žura po polnoči. Vključno z objemanjem stene in polzenjem po njej … Nooooro! Štekam! Denis je bil za intervju določen zadnji. Lahko si je ogledal že nekaj izdelkov in pogruntal, da takole pa ne bo šlo. Z njim pa že ne. Kaj naj pa pove na taka vprašanja novega? Kaj naj naredi, da ne bo dolgcajt? Naj pokaže tiča? Naj požre tri ekstazije, stanka liter viskija, skadi pet džojntov in pokozla kamero? Ma nič ne moreš! Kot si verjetno že pogruntal. Na tak način pač ne gre. Nimaš vprašanj! Če tupiš sam neke pomembnosti o sebi, izpadeš bebec, ki hoče iz sebe naredit čarovnijo. Ja, koncept ti pa vso čarovnijo, ki jo resnično premoreš, požre … oziroma ja, odvzame ti dušo. Ker noče duše. Ker hoče točno to, kar je nastalo. Navadno prazno dolgocajtno kozlarijo, kjer boš izpadel samo … ali lep, če boš hotel ali kretenski ali zafrustriran ali smehljajoče simpatičen ali vsem domačen ali živčen ali pijan ali prazen ali trčen … In Katja se sprašuje, zakaj so bili intervjuji dolgocajtni, zakaj ni nihče od intervjuvancev česa naredil … Ma, daj, ne ga srat! To bi morala vedeti Katja. Ogleduješ si oddaje Stankoviča, če hočeš bit profi in na drugi strani za zabavo mogoče Nine Gajič in si blazno po rumeno direkt, a je zabava vsaj zagarantirana, čeprav je bolna.
In Denis je izpadel precej drugače, kot je spoznala Ana in jaz in verjetno vsi tisti, ki smo ga imeli vsaj za trenutek priložnost doživet, po videzu, obnašanju in vtisu. Ja, valda! Kot vsi ostali. Obstaja še vedno ta košček resnice, a duše od nikoder, za karizmo vsakogar, v kolikor jo premore, ni prostora. Samo fotka! Ki je lahko prekleto drugačna od dejanskosti in od katerih drugih fotk. In nekaj afengunca. Montaža je izbrala največji šoder od ene ure snemanja, sicer bi se dalo kaj zanimivega slišat? Verjamem. Tak je bil očitno namen. O tebi izvedela nisem nič. Niti te nisem najmanj začutila, razen v tistem, kar že vem. In kar je že pogruntala majakrižaj. Da si nervozen. In pogruntala je, da sem jaz tudi nervozna. Resnica, majakrižaj. Sem nevrotik. In to se kaže v različnih oblikah. Zato včasih zbijem cele noči. Ker je mir in se frekvence, ki šibajo skozi mene, umirijo, in ker itak ne morem spat. Natuhtam in napalamudim sto in eno stvar, včasih se grem zapit, da si spočijem. Slišim travo rasti in vidim čudne barve, vsak detajl, če se malo pozafrkavam. In sedativno operiram z raznimi eroticizmi … A se ne opazi v blogih? Denis je nevrotik. Problem je samo v tem, da tega sploh ne čuti nujno, kot da je nevrotik, ker je pač tako od nekdaj. Zato se ljudje ločijo na napol mrtve, dolgočasne in na žive … hehehe … Mogoče je taka definicija tudi resnična. V nekem drugem svetu. Tukaj smo nevrotiki. Pa še tako spremenljivi.
Denis posluša zanič muziko. Se strinjam. Ampak Denisu ta scena itak služi za nekaj drugega … ideološko, meditativno, eksperimentalno. Lost in space project.
Neshos pravi, da so intervjuji nekonsistentni. Resnica! Ali bi vsak imel posnetek z neko svojo foro ali pa pač vsi enaki, pri čemer bi se koncept provokacije skrival vsaj v vprašanjih. V razgaljanju substance posameznega blogerjev. Fetalijev bi izpadel zabaven, Denisov odštekan in paradoksalen, XX dolgočasen, SS presenetljivo prazen, DD grobijanski, BB psihotičen, CC filozofski, JJ mesen … hehehe …
Koliko je človek v resnici star? Koliko se počuti starega? Kakšna je razlika med praznino in dolgočasjem? Si predstavlja sebe čez štirideset let? Si jih želi dočakat ali bo najkasneje čez deset raje rekel: “Baj, baj … ne ljubi se mi več!” Je Denisa štrafalo breme razvajenosti ali prikrajšanosti? Živi sam? Je sam? Kaj je ljubezen? Kako doživlja erotiko? Zakaj sploh piše blog? Zakaj toliko tuhta in raziskuje, pakira in prodaja pa prazen blef? Česa se veseli v življenju? Kaj ga žalosti? Ga je sistem izpljunil? Zakaj? Se razkazuje ali ga nihče ne spozna? …
Mah … toliko stvari me lahko zanima o Človeku, če bi se malo potrudila … dobila sem pa tisti “art” paketek z rumenim nosom al’ kva že … hehehe …
4. januar, 2008 ob 23:46
in dominus vobiscum..
5. januar, 2008 ob 10:14
hud flet… če me stari vržejo iz stanovanja v kratkem, se obrnem nate lol
sicer pa ne vem kaj so ljudje pričakovali od intervjujev… saj nismo neki posebneži… kako se že reče “stanju”, ki ga ima recimo Richard Branson? nervozen? se mi zdi da smo bili vsi, bolj ali manj očitno… edino pri nimfi nisem opazil neke nervoze :)
5. januar, 2008 ob 11:46
Simona, ampak…zdaj pa res že pretiravaš. Iskanje pozornosti, klikov, bralcev?
Tistih 17 vprašanj iz zadnjega odstavka mu lahko postaviš tudi sama, če jih v tem ne-intervjuju nisi našla. Denis je prijazen fant, zagotovo ti bo z veseljem odgovarjal. Pa ne na blogovju, probaj v živo. Pusti računalnik, pejta na drink. Oba rada govorita, ziher bo fajn.
Saj to menda veš, jaz nisem nikomur obljubila nič.
Stankovič, Gajič…lepo te prosim, pa kje si njiju dva našla…
“Montaža je izbrala največji šoder od ene ure snemanja, sicer bi se dalo kaj zanimivega slišat?” Aja, a to pomeni, da si imela priložnost videti in slišati eno uro materiala? Zanimivo…
Skulirajte se vsi. Te vaše neskončne debate in analize niso več hecne ali pametne ali uauuu (če so to sploh kdaj bile), zaradi vsega tega nagravžnega smetenja z neskončnimi in banalnimi komentarji ne-blogerji dobivajo o blogerjih napačno mnenje. Ali pač ne? Ali pa je to vseeno…samo da ropota?
Ste samo ljudje, zakaj je to tako težko razumet?
Kakorkoli, vsem Vam se zahvaljujem za “intervju”, za čas, ki ste si ga vzeli. In prosim, ne odgovarjaj mi tule…lahko se dobiva na kavi, z veseljem. Jaz imam raje nevirtualno življenje.
Lp
K.
5. januar, 2008 ob 12:42
Kobrowsky, hehe :D
Winer na Pju… Pivu namreč, mislim, da do tega trenutka na ene parih… ;)
Nora, ja preveč, če mu daš piti, drugače pa je kar več ali manj tiho :D
Simona ta intrvju je bil posnet, ko sem videl samo Fetalija in Bang Banga… Na ostalo bom napisal blog, saj zato smo blogerji… :)
Donvito, z vsemi nami ;)
Fetalij, ni panike, pocej kam se pridemo izživljat :D Nervoza je bila pristotna pri večini ja, čeprav bi sam rekel, da je mogoče Zgolj pri Zlobi nisem opazil, več o tem sem že pisal v tisti povezavi…
Katja, tudi jaz se še tu zahvalim tebi in ne obremenjuj se, saj veš, ljudje izredno radi povemo svoje mnenje, samo problem je, da jih nihče nikoli nič ne vpraša, zato imamo bloge ;)
Ps.: Pa sej ni tako kritično, sam bi se še bolj skritiziral ;)
5. januar, 2008 ob 14:26
vidm da je primlo moj komentar…komentarje… kar dvakrat :D
Nevem pa kaj se tolk bunte kako je kdo izpadel…pač tako kot je izpadel in če tisti, ki intervju gleda ne premore toliko soli v glavi da bi vedel, da so to navadni ljudje, ki so kar naenkrat postali ne več tako navadni, potem bi mogel razumeti tudi to, da je nekdo posledično mal euforičen, nekdo sramežljiv ali nervozen…nihče od njih ni študiral na agrft al pa se rodil v cirkuški areni…so to kar so in taki so mi všeč…vsi po vrsti….in svaka jim čast, da so imeli tolk jajc da so se pustili posnet in razgalit, pred vso to virtualno publiko, ki roko na srce v zelo nizkem procentu predstavlja neko normalno občinstvo.
Lp, zdej lohk pljuvate naprej.
5. januar, 2008 ob 14:39
a spet ne dela?? pol pa nč….pol si ap sam mislte, da sem neki povedla, hehe
5. januar, 2008 ob 17:17
@Katja:
Hehehe … Mah, če mi tile komentarji res prinesejo kakšnega bralca več, sem naravnost navdušena nad položajem možnega pridobivanja pozornosti. No, in če bi držalo, sigurno Vestovci nimate nič proti kakšnemu kliku več zavoljo coprnice, ki zganja teater s komentarji na vašem portalu. Pozabila sem omenit, da vsekakor čestitam za idejo, da se lotite teh intervjujčkov (ali pa predvsem tebi, če je ideja povsem tvoja …). Kot opažam na desni med najbolj branimi prispevki … so zagarantirano prinesli zavidljiv presežek klikov. Torej zaman ni bilo!
Ne štekam pa, kakšno vezo ima moje hipotetično prijateljčkovanje z blogerji z intervjujem nekoga v nekem mediju. Se mi je prikazala Vida Petrovčič, ki v Polnočnem klubu na koncu oddaje priloži: “Spoštovani gledalci in gledalke, v kolikor niste izvedeli od mojih gostov ničesar, ker smo si pravili vice, lahko povabite vsakogar izmed njih na kavo in jim zastavite svoja vprašanja, če se bodo odzvali. Prilagamo kontakte. Ugasnite televizor, odklopite se od elektronike vendar, pojdite v naravo, pojdite raje na drink!” Vem, norčujem se in zavijaš z očmi, kako abnormalno težka sem … ampak … hehehe … mogoče je tale tvoja izjava z mojo parodijo v paketu celo preroška … kako se bo končala medijska preplavitev, vključno z internetom. Izklop.
Res je. Ničesar nisi obljubila, samo vljudno povabila in vsi smo pograbili priliko brez opombe, zdaj pa tarnamo, pleteničimo in se preseravamo kot kakšni razvajeni samoljubni otroci. Razen tistih, s katerimi si se fajn osebno ujela in se tega blazno veselijo za svojo bodočnost. Kako simptomatično. In ja, druga plat medalje in resnica.
Stankoviča in Gajičko sem potegnila izpod sosedovega in domačega predpražnika. Sem navdušena, če je to izzvenelo mizerno in veliko premalo. Da so ambicije in stremljenja višja. To lahko samo pozdravljam in pohvalim, saj bom v tem primeru absolutno ostala zvesta bralka Vest.si.
Moja replika na preostali enourni material se je nanašala na Človekov komentar, da je stvar montaže in cenzure kriva, da niso prišle na dan zanimivejše informacije in se je vse spremenilo pač v nakladanje (odgovarja ervinatorju!). Lahko da sem naivna, ker sem mu verjela.
Lahko gremo na kavo. Ampak spet … to blogerskih ali neblogerskih obiskovalcev nič ne briga. Tako je, mi smo tukaj samo ljudje, ki tudi blogamo, ti si pa v vlogi profesionalke pri virtualnem cajtngu Vest.si.
Lp
5. januar, 2008 ob 17:58
simona rabi psihiatra….še prej pa ene močne tablete, da se ne bo več sekirala :)
5. januar, 2008 ob 18:14
Fatalko, saj sem že povedala, da sem bila pijana. ;)
6. januar, 2008 ob 2:40
S tem tlačenjem čikov v gobce v vsakem videu ste že malce smešni in zlobni ;)
Ne izpade cool kot si nekateri zamislite ampak skrajno otročje in primitivno…me zanima če bi s čikom v gobcu snemali, če bi zakon (sicer zelo moder) sprejela leva opcija… otročje
6. januar, 2008 ob 7:14
“Sam da nam ni dolgčas, to je to. Drugo je pa…vztrajat mormo na kvaliteti”. - njegov moto … ? Podpiram Simono Rebolj in njen komentar. Naj me ne ovira dejstvo, da mi je simpatična, pač … Tole je tipičen primer ego predoziranca … Morda, in upam, da se motim … morda je ‘Čoln” zgodba iztrgana iz konteksta. Definitivno pa to ni intervju. Pretenzija … huh. Fant bi rad bil ”in”, kakor kaže z okvirji očal, intelektualec. Morda le transparenten intelektualec, ki se še išče. Kozarec … da ga ne zna držat (tole leti na Simono) - saj ne pije rdečega vina, niti kozarec ne ustreza - pivo pije. Kakorkoli, dragi fant, sprosti se in ne imitiraj Aljoša Rebolja - o njem ne želim govoriti, ker je … Olala. Moj nasvet: manj kadit pred intervjujem.
David
6. januar, 2008 ob 12:44
Hm, stvar kot jo jaz vidim je pač taka: Človek ni (vsaj po intervjuju sodeč) posebej zanimiv, njegovo premetavanje po kavču in posiljen smeh motita, vprašanja so brezvezna, poskusi duhovičenja so za bruhnit, neokusna estetika sobe bode v oči, glasbe v ozadju pa raje ne bom komentiral.
Vse skupaj pa preveva nekakšna umetno vzpostavljena patina ‘kulskosti’ in odbijajoče ’samozavesti’ obeh udeležencev, zaradi katere sem imel mravljince (saj veste, tisti občutek, ko ti je samemu nerodno, ko gledaš nekoga, ki bi mu moglo biti, a mu ni). Včasih je treba dodati tudi kakšno kupico dobrega okusa.
Ne vem zakaj je torej treba na Vest tlačit vsak pofl - če prispevek ne ustreza vsaj minimalnim standardom kakovosti, se pač ne objavi. Neki filtri (če že avtorica nima čuta za samokritiko) pa morajo bit, zaboga, v nasprotnem primeru se bo stvar izrodila…
So long and thanks for all the!…..erm…..
.
.
hm.
6. januar, 2008 ob 15:08
preveč ste resni. spet. kaj je to proti življenju!?!?! :)
Ampak še vedno ne razumem…no…tu gre za neko freestyle zadevo, zelo neobvezno in nima nekih posebnih, pomembnih ozadij…iz muhe slona delat…jaooo.
tu vidite pač enga tipsona - blogerja - v samo eni luči, ki je specifična, kot, če bi tiste druge komentatorje posneli tako v domačem ambientu…eni postijo vtis, drugi ne, vsak se pokaže s kakšnim svojim fetišem ipd. Al ma okus za muziko, al ma dovolj okusno stanovanje, pravega mačka, pravi kozares…aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Glava me boli. Žal se ob takih komentarjih na koncu lahko reče: brigajte se zase.
Zelo pogrešam odprta obzorja, zelo in malo več lahkotnosti v umih dotičnežev…
p.s.: Simona je čist človeška, tak kot Človek…believe me :)
7. januar, 2008 ob 0:32
Ni prav nič popadljiva? Ne me hecat.
Mene blazno moti, da vsi bralci s takim veseljem ocenjujejo tistega reveža blogerja. Očitno mora imeti bloger res jajca, kot pravi Fras. Ampak še bolj pomembno je, da ima debelo kožo. Ker komentatorji vedo vse o psihologiji, o držanju kozarca, opremljenosti in muziki. OK, tudi meni se zdi tale glasba obupna, ampak tega ne bom šel pisat, haha.
7. januar, 2008 ob 9:29
@chef, kdo pa vas sili biti javne osebnosti? Kdor v tem biznisu nima debele koze, pol je res bolje, da se ne gre tega in pise svoje zapiske na list papirja, ker vecina ga pise itak zaradi sebe, ves da ja …. Vsakomur je jasno, da vsem ni moc ustreci … dej no, zgolj debela koza je potrebna, kot si ze sam omenil in po drugi strani, pisoci blogerji ravno tako veste vse o vsem? Dej no, cist obicna tuna si tako kot jaz - komentator, face it, ti bo vcasih lazje v zivljenju ;)
.::PiPi::.
7. januar, 2008 ob 14:28
Ana, ob takšni video ekshibiciji na javnem portalu, je
težko ljudem reči, naj se brigajo zase. Vsak pač ima svoje
mnenje, zato pa je tale rubrika ‘komentarji’.
7. januar, 2008 ob 15:56
Hahahaha … chef, a Ti to meni? Tisti chef s sloganom na blogu “Nisem tako tečen, kot bi si lahko mislili!” To je varianta v slogu: “Kurbir Marko je doživel infarkt, ko ga je žena prevarala.” In strinjam se s PiPijem … Siromaki smo, ker se napenjamo za nekaj, kar v kontekstu porabe časa kvečjem prazni žepe, sicer pa smo samoljubci, ki pikamo v vse po spisku, imamo se za prave profije v primerjavi z amaterskimi dogocajtnimi medijskimi podajalci mnenj in informacij. Prvič, ko končno dobimo malo pozornosti pa, glej ga šment, nekaj celo prav nič ljubih, zdirkamo jokat v mamino naročje in preklinjat, kako si sploh drzne kdo spotaknit ob nas reveže. Molk. Nobene besede več, vsa mentalna nadpovprečna prodornost izpuhti. Samo še revčki. Jah, v redu, potem smo pa res samo eni reveži, ki se nekaj prepucavajo po internetu z največjo možno zabavo, ki bi je lahko bili hipotetični bralci deležni, ko se spičimo kot norci … hehehe …
@David:
Pozdravljen!
Oh, ja! … Rdeče vino, kozarček na peceljčku in jaz … je kafičarski standard. Sicer me zadnje čase malo zafrkavajo s temi enormno visokimi kahla verzijami steklovine, ki jo komaj pritresem do ust … hehehe … po Kebrovo abstinenčna verzija ponudbe očitno!
@Zlodej:
Tako je! Brigajte se zase, ne komentirajte, razen “uau”, “noro”, “kul”, “da best” … in sami postavite vprašanja blogerjem, če vas kaj zanima … odgovor seveda ni zagarantiran!
7. januar, 2008 ob 22:04
Oseba Simona Rebolj ne rabi psihiatra, marsikdo pač. Če pokaže joške.
7. januar, 2008 ob 22:33
@PiPi: prav nihče me ne sili, ampak ta želja po psihoanalizi me vseeno fascinira že od prvega zapisa naprej!
@Simona: Ne vem, zakaj misliš, da sem cikal nate. Nisem. Ciokal sem na tiste, ki ugotabljajo približno takole: “Ti si tepec, ker poslušaš muziko, ki mi ni všeč.”
8. januar, 2008 ob 0:16
@chef, psihoanaliza je edina dobra stran bloganja, to se mi zdi, da je edino kar se v koncni fazi lahko cloveku ponudi kot neko dodano vrednost na tej sceni, drugo je v povprecju slabse kot pri tradicionalnih medijih …
@Simona, vsi smo mi ( tud komentatorji ) v ringu prepucavanja, sam kaj, ko nikol ni zmagovalca, je to res to, (od) cesar smo potrebni (odvisni) … kaj pa vem, jaz sem se cesa drugega v zivljenju, in hudicevo kratko je. Sam ze en cas koleblem, ce bi enostavno odinstaliral tale moj rss reader in pika ;)
Si pa ti v pravem naletu na vseh frontah na trenutni sceni, good luck!
.::PiPi::.
8. januar, 2008 ob 1:13
Zadnji iz serije intervjujev?? Katja… zdaj pa imam slabo vest. :(
8. januar, 2008 ob 14:05
Blogerji so najlepši ljudje na svetu. Pa tudi pametnejši so od ostalih.
8. januar, 2008 ob 19:06
@chef:
Se opravičujem. Sem mislila, da sta bila tvoja stavka:”Ni prav nič popadljiva? Ne me hecat!” replika na Aninega: “Simona je čist človeška … tak kot Človek … believe me.” Pa sem hotela samo povedat, da sem človeško popadljiva … hehehehe …
@PiPi:
Enako menim, da je v tej sferi psihoanaliza boljša plat medalje. Kar na kupu imaš material, čičaš in opazuješ figurce. Redka je priložnost za kakšne konstruktivne debate in solucije … najslabše gre politični sferi … z redkimi izjemami korektnega zapisa, ki celo premorejo zanimiv avtorski komentar. Na primer ne že 200 krat slišan.
Razumem tvoje kolebanje, ja … Kar se naletov tiče, je treba pazit, da ti ne pokvarijo motorja, podtaknejo bombe in pogasijo lučk na pristajalni stezi … hehehe … sicer se še da kam priletet, ja. Preživetje na fronti pač ali umik. Luck vedno prav pride, brain še bolj.
Lp
8. januar, 2008 ob 21:30
@Simona, zgolj na visinomer ne pozabi, ce bo sila, pa le odpri padalo, najslajse bi bilo za nasprotnike kricat stari rek o nizkem in bolecem padcu, tega ti pa seveda sam ne zelim ;)
Uzivaj!
.::PiPi::.
8. januar, 2008 ob 21:58
Zlodej…to je extremn primer, ko rečeš Brigaj se zase. Logično, da je to za ljudi, da se komentira, ampak kake bedastoče se pišejo…noo…nicht apetitlich al kako se napiše…bolje reči unterhund ;)
16. januar, 2008 ob 21:45
ker stiklc;))))))))) jaaaaaa
hehe