Še preden se osmica v novem tisočletju dodobra delovno utrdi, vas za osem dni, od 10.00 do 22.00 (danes izjemoma zaradi prazničnih okoliščin »šele« od 16.00 do 24.00), na kratkih valovih pozdravlja nekaj starinskega, s patino, kar poslušanje radia za marsikoga je. Ne pa poslušanje RadioCone. RadioCona je najnovejša Cona, ki sta jo kratkovalovno, približno kilometer in pol okoli antene na terasi vrh stanovanja, zakoličila umetnica in umetnik, Irena Pivka in Brane Zorman. Ponuja legalno projektno radijsko postajo za sodobno umetnost, frekvenco in radijski studio ter odkriva novo cono, novo zaključeno ozemlje, ki po zagotovilu Upravne enote Ljubljana ne zaseda javnega prostora, kjer bi se zbiralo večje število ljudi. Torej je cona popolne svobode, uradno, tehnično in teoretsko. Z vsemi dovoljenji in hkrati brez. Pa še vedno svobode v etru, eterične, mogoče celo take, ki jo je šele potrebno spoznati.

RadioCona je radio in je Cona, nadzorovano območje radijskih valov, ter odpira kar nekaj vprašanj. Kot vsi skupni sodobnoumetniški projekti obeh avtorjev, vizualne umetnice in avdio umetnika, ki kot »Cona tandem« delujeta od leta 2002. Njune cone, ki se razpirajo po abecedi od A do C, z nadgradnjami, nadconami, so pretresljivi umetniški dokumenti o razsežnostih novodobnih migracijskih tokov, ki so s koncem prejšnjega, smrdljivega stoletja preplavili tudi Slovenijo, ki se je izkazala za multikulturnost ali vsaj solidarnost popolnoma nepripravljena tranzitna državica. Intermedijski projekti Irene Pivka in Braneta Zormana: Cona B, Cona C, Zemljo krast – Therritory stealing, Cona Turizem, Ulica Rütli se ukvarjajo s skupno problematiko, s pričevanji o relativizmu človeških usod, ki se soočajo z izgubo teritorialne in s tem nacionalne identitete. Z izborom in nadgradnjo osebnih zgodb avtorica in avtor spletata provokativni kolaž video in avdio identitet, ki bolj z nevidnimi in nemimi odgovori, kaj se dogaja s človekovo subjektivno realnostjo na poti njegove sekundarne – ali katere koli že – socializacije v prostorih, v katerih niso zaželeni, trka na posameznikovo vest.

RadioCona, projekt, ki se začne danes, ostaja na področju bolj slovenskega Bežigrada in centra Ljubljane, tam okoli nekoč legendarne socfensi Plave lagune, in omogoča drugačen umetniški dogodek. Ne ukvarja se več z migracijami v pravem sociološkem pomenu besede, temveč usmerja svoj klicaj k opazovanju drugačne vrste seljenja, na evakuacijo sodobne umetnosti in s tem umetnic ter umetnikov, njihove umetnosti in teorije v radijski geto. Nič ilegalnega, vse legalno. Celo še več, geto se lahko seli po Sloveniji, samo na Primorsko ne more. Zakaj? Če vas zanima, preden se priklopite, nikakor ne ostanite brez komentarja o RadioConi, ki ga nudita Irena Pivka in Brane Zorman, tokrat še vizualno in v barvah, kar je posnel Sašo Sedlaček, televizijec, ki ga v ozadju tudi slišimo. Mi pa se slišimo na 88.8 FM ali na cona.si/radio. Slednje le v skrajnem primeru, če tarnate, da res nimate možnosti za ponovoletno evakuacijo v dobro ogretem avtomobilu po bežigrajski in centrski radio ruti.

Mojca Dimec Bogdanovski
Video: Sašo Sedlaček (Infokalipsa Zdaj/Aksioma)