American Gangster. ZDA, 2007, 157 min.
Režija: Ridley Scott. Igrata: Denzel Washington, Russel Crowe.

Ridley Scott je tretjič režiral Russela Crowa, pri čemer je njuno četrto sodelovanje že posneto, peto pa v pripravi. Tega bodimo veseli, saj jima uspevajo prvovrstni blockbusterji, čeravno je Dobro leto (A Good Year, 2006) rahlo razočaralo, a spomnimo se Gladiatorja (2000). Tokrat se jima je pridružil sijajni Denzel Washington v naslovni vlogi.

Čeprav bi bil namesto Ameriškega gangsterja ustreznejši naslov Originalni gangster. Takšen je namreč Washingtonov lik Franka Lucasa: mafijske figure, ki je v 70-ih ownala ulice newyorškega Harlema. Intelektualca, ki ni preživel dneva v šoli, je pa naredil doktorat na ulici. Asketa, ki je zaslužil multi milijone, v javnosti pa ostajal nevpadljiv. In romantika, ki je vedno znal streči trenutku in ljubljenim ljudem, rivalom pa odkazati njihovo mesto. Pravzaprav je zanimiva škoda, da so ga spravili za rešetke, ker je seveda škoda tudi tega, da je dilal drogo.

Mamila so pač kurac — avtocesta s tega na oni svet. In svet mamil so v glavnem džankiji pa vsa silovita, a bedna energija, ki jo producirajo. Ostali so dilerji, ki uspevajo na njihov račun. Ameriški gangster je film o slednjih in prve pokaže le tu pa tam, ampak dovolj, da začne človek razmišljati o pomembni dvojnosti Franka Lucasa, ki je svetnik doma in hudič v družbi. Njegov krvnik, nepodkupljivi policist Richie Roberts (Russell Crowe), je nasprotno svetnik v družbi in hudič doma. Elegantna dvojnost ohrani obliko po raztegu čez slabe tri ure: tempo je nenehno visok, protagonista rasteta vsak po svoje, nakar se prvič soočita 20 minut pred koncem, ko ugotovita, da se dobro tudi dopolnjujeta.

Škoda bi bilo zamuditi ta film, vam povem. Mogoče mislite, da ste videli že vse. Ampak filma o perfekcionistu Franku Lucasu, ki je šel v osrčje Vietnama do vira najboljšega heroina na svetu ter tako izločil posrednike in šel v drugo ter višjo kategorijo od svetlopolte mafije, še niso posneli. Igralca sta odlična, čar imata tudi avtentičnost zgodbe (še živi Frank Lucas je dejal, da je takšnih 20 odstotkov filma) in pristni duh časa.