O tajkunski resnici
24. december 2007 ob 11:00 | Jani Sever |Letošnje leto se končuje v znamenju novega predsednika republike, začetka slovenskega predsedovanja EU, vstopa v schengensko območje in vladne vojne s tajkuni. Prvi trije dogodki niso nikakršno presenečenje. So del dolge, normalne in uspešne demokratične poti države v zadnjih dveh desetletjih. Del tega razvoja pa bo očitno postala tudi vojna s tajkuni, ki jo je po Peterletovem porazu napovedal premier Janez Janša. Vojna, ki že poteka namreč odpira pomembna vprašanja. Ne le o tem, kako so nekateri prišli do velikanskih bogastev in kako na trgu prikrito delujejo povezano. Vojna, ki kot kaže, postaja totalna, odpira tudi vprašanje o tem ali je predsednik vlade na lastno pest trgoval z državnim premoženjem in kasneje o tem lagal. In posledično seveda vprašanje, ali bi v primeru, da bi mu to dokazali, odstopil.
Boško Šrot je v intervjuju za zadnjo Sobotno prilogo Dela povedal nekaj stavkov, ki bodo v slovenskem političnem prostoru še dolgo odmevali. Gre za znameniti sestanek 12. avgusta 2005, na katerem naj bi se v vladni palači sedanji “tajkuni” s predsednikom vlade Janezom Janšo dogovorili o poslu, v katerem sta bila na mizi Mercartor in Delo. Tajkuni so dobili Mercator – zdaj Šrot sicer pravi, da si Laško tega takrat ni želelo, a to je pravzaprav nepomembno – in Janša je dobil Delo. Boško Šrot je bil zelo neposreden. O nakupu Mercatorja, ki ga je Janša nedavno v intervjuju za Mag razglasil za napako, je povedal: “Na tem sestanku (12. 8. 2005 v vladni palači) sem se z Janezom Janšo dogovoril za nakup delnic Mercatorja. Povedano drugače, Janez Janša je Pivovarni Laško in Istrabenzu takrat dejansko prodal delnice Mercatorja.”
Povsem neposreden je bil tudi glede motiva predsednika vlade, da je izpeljal posel, ki je bil v popolnem nasprotju z njegovimi obljubami o reformah, transparentni privatizaciji, odpovedi poseganja politike v gospodarstvo in predvsem z ravnanjem dobrega gospodarja. “Delo je bilo vseskozi njegov cilj, Mercator pa je bil le Janševo sredstvo za izsiljevanje,” je povedal Šrot. In zakaj naj bi, po njegovi interpretaciji prišlo do obrata? Odgovor je enostaven – nesposobnost. “Ko pa so stvari na Delu šle tako daleč, da niti Janševi izbranci niso mogli več funkcionirati, smo se odločili in Delo prevzeli nazaj v svoje roke.” Enostavno nemoralna zgodba torej, v kateri je nastopalo kar nekaj igralcev. A razlika med njimi je vendarle pomembna. Gospodarstvenike zavezuje zakonodaja, medtem ko predsednik vlade ne more mimo etike in morale.
To konec koncev tudi sam pogosto rad poudarja. Če Šrot govori resnico, kar bi moralo biti pravzaprav dovolj enostavno dokazati – bi predsednik vlade moral odstopiti. Zoran Janković – takrat predsednik uprave Mercatorja – trdi, da obstaja dokument, ki naj bi ga 29. junija 2005 uskladili Boško Šrot, Igor Bavčar, Matjaž Gantar in Janez Janša, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so se o operaciji, ki je vključevala Mercator, Abanko in Delo dogovorili mimo “vseh pravil igre, demokracije in trga”. Že samo to bi bilo, če bi se seveda dokazalo, dovolj za premierov odstop. Njegovo kasnejše zanikanje takšnih dogovorov pa bi v tem primeru za povrh pomenilo, da je zavestno lagal. Situacija zahteva parlamentarno preiskavo. A kaj, ko je ta nemogoča. Vladna koalicija jo je namreč, še preden se je opozicija organizirala, spretno blokirala.
Državni zbor namesto o primeru Mercator, pod vodstvom Polonce Dobrajc razpravlja o vseh mogočih privatizacijah. Cilj je seveda jasen. Kadar razpravljaš o vsem – v resnici ne razpravljaš o ničemer. Vendar se predsednik vlade moti, če misli, da bo primer Delo – Mercator pozabljen. Razprava o svobodi medijev ga bo vedno znova naplavila na površje. Hkrati pa ga izdatno hrani vladna vojna s tajkuni. Ta bo morala biti prav zaradi primera Delo – Mercator selektivna. Razen če si premier ne želi totalne vojne na vseh frontah, kar bi bilo seveda skrajno neprijetno. Zadnje poteze, ki so vojno skoncentrirale na “laški fronti”, pričajo da premier to razume. A tudi selektivni pristop ni dosti boljša rešitev. Razkriva namreč, da je pravi motiv za vojno s tajkuni obvladovanje Dela in pravzaprav potrjuje Šrotove besede.
Janša je s tajkuni sicer plesal eno samo poletje, vendar so si takrat postali zelo, zelo blizu. V umazani privatizacijski zgodbi iz leta 2005 niso bili udeleženi samo vlada in Laščani. Tajkuni so bili v njej pravzaprav vsi. Temu predsednik vlade ne bo mogel uiti. Primer Delo – Mercator je še en zombi, ki ga bo spremljal vse do katarze. Jo bomo kdaj dočakali? Zdi se, da je to vendarle bolj verjetno kot v primeru trgovine z orožjem.
Jani Sever
24. december, 2007 ob 11:24
“Pozabil” si komentirati še možnost, da Boško Šrot laže. Glede na to, kako skupaj lažeta Starina Kosem in Zdolšek, to menda ni izključeno.
24. december, 2007 ob 11:54
J.J. je peljal Ropa na sodisce, potem ko so njegovi pribocniki pocistili Sovine arhive.
Pa da vidimo, ce se bo zdaj drznil toziti Boska Srota. Ce slednji laze, mu naj Jansa to dokaze. Bojim pa se, da omenjeni dokument res obstaja. In tokrat Janseve posebne enote ne bodo imele ravno lahkega dela z odstranitvijo doticnega dokumenta…
24. december, 2007 ob 13:02
Janšastan v vrhu sveta. Svetilnik Princa Teme je ugasnil in vešče so se razkropile in odšle do drugih svetilnikov. Beda iz kateregakoli konca pogledaš.
24. december, 2007 ob 16:03
Uf, hudo dobro napisano in kristalno jasno utemeljeno!
B5
24. december, 2007 ob 16:16
Šrotov pudelj Jani razpravlja o tajkunstvu? A je to novo naredženje,preusmerjanje pozornosti…
24. december, 2007 ob 16:34
Severjeva pisanja se lahko berejo tudi kot diametralna nasprotja njegovih prezentiranih “faktov”. Če hočeš pravo sliko, vse skupaj obrni na glavo… Severja je v bistvu prav fajn brati…
24. december, 2007 ob 20:26
Zopet se delimo na koalicije, naše in vaše, v znamenitem reklu: “kdor ni z nami je proti nam”.
Pa kaj naj se spopadejo če je to njihova usoda. Moja zanesljivo ni. Pa da mi spet ne bo kdo tvezel o kakem “nacionalnem interesu”. Pa še kaj.
24. december, 2007 ob 21:45
Dejan,
od tebe sem pričakoval bolj zajedljiv komentar.
No ja, počasi (sam v sebi) tudi ti priznavaš, da gre pod Janšo vse v franže. (Te bom čez leto dni spomnil na to!)
LP
24. december, 2007 ob 23:33
Takole piše Janko Lorenci v Mladini z dne 7.12.2007: ” Manever (namreč vojna proti tajkonom) je prozoren in se utegne zanj slabo končati. Čeprav lahko računa na socialne frustracije, na zavist, na prizadet občutek družbene pravičnosti, mu za tak spopad manjka splošne verodostojnosti in verodostojnosti v tem primeru posebej. Poleg tega se bodo tajkuni, pravi in izmišljeni, branili. Pralo se bo umazano perilo, trpel bo imidž gospodarstva in politike, Janšo samega pa bo ta vojna še bolj razgalila kot izrazitega makiavelista in populista.”
25. december, 2007 ob 9:09
Tajkunstvo je končni proizvod lasez faire ekonomije, ki je temeljna resnica liberalizma. Se pravi, da je bilo v skladu s cilji LDS.
Zanimivo, kako so naši Liberalci (= svobodnjaki) postali po porazu levičarski, se pravi zagovorniki pravic proletariata! Po svojem imenu bi spadali v skrajno desnico!
25. december, 2007 ob 9:59
ej jej… Ko se nekateri tule delite kot že celo zgodovino, nam bodo kompanija JJ in t.i. tajkuni pred nosom vse pobrali, država bo tonila še dalje. Jeb.. tako demokracijo in tržno gospodarstvo. Fama!
25. december, 2007 ob 13:19
Se vam ne zdi, kritiki LDS-ove nekdanje politike, da ste zašli v protislovje. LDS-u hkrati očitate tajkunstvo in gradualizem.
He, he, kako pa gre to dvoje skupaj????
Vsaj meni ta nelogičnost kaže na pomanjkljivo izobrazbo kritikov . . . .
To kaže na to, da mnogi ne vedo kaj govorijo, le svoja čustva izražajo.
:-)
26. december, 2007 ob 11:17
V naših krajih velja stopnjevanje naivnežev: naivneži, še večji navneži, in naivneži, ki verjamejo Šrotu. Bolj bedastega piarovskega teksta nisem bral že od časov, ko je bil na konju še bivši, bivši predsednik RS. Izgleda, da ima prav Ana Jud, ko pravi, da se pozna, da prihajajo levičkarji. Kolikor seveda niso že ves čas tu.
Mimogrede - ali je bil na tiskovni konferenci vaš dalmatinec tisti, za katerega pravi: (če ga je pa neko novinarsko vreščalo z Vesti kar naprej motilo)?
26. december, 2007 ob 17:22
Duko,
pozabil si še najvišjo stopnjo.
Naivneži, ki verjamejo JANŠI!!!
21. junij, 2008 ob 5:47
Zdi se tudi vprašljivo, recimo, sodstvo ne preganja po zakonu, zakaj? Recimo skrivnost.
Potem si premisli in začne štrajkat. Ljudstvo šrotano.
Ali je res, res. Za miliarde se prodajajo, zgodbe zmišljujejo, ker pa SOVA uka,
vse legitimno. Sodišče ve kar hoče. Če jim ne paše, si naredijo procesno napako,
dokazi se izločijo.
Do sem vse jasno, ker če so tajkuni po modus-ponens~tolens, so tudi
kakšni po reductio ad absurdum, ti zdaj štrajkajo po načelu ad rectum.
Ampak, eksistira limes ad infinitum.
21. junij, 2008 ob 6:14
Misliš, naveza na izbisavanje nezaposlenih..
Izbrisavanje konsekventično: mediana > modus.
Hočeš-nočeš pones,. tol en s ika car_ina.
F( :kredit :arity :diversity :lyity | “Visovski bug, ujel repetitor”, sanity test fork )
ni bila še anekdotizirana: “A veš kva je 2 na 5?! A neki MSNZ? Ne, laž v dve
smeri, petopragmatično globoko nojevsko.”
Če ne bi bi mel tolk pršparane energije tlačenja po Sig. F., se ne bi smejal.
Ampak se non stop smejim. Še dobro, da če se zadavim, kar ven plunem.
Ampak, če smo domorodci takšni, da bi spet radi smrtne kazni, pa da bi kdo
vrnu pufe, je edino po Mengeleju, da se na smrt obsojeni morilci, prodajo
za miliarde na vivisekcijo. Pa bo Koper _ Trst _ dva tira.
Nekje ne bo plinovoda za ukrast. Nima smisla, ker bog ne kocka, pravičen pa
je, je pustil podkupovalni ventil 300.000.000. Izplačevanje pa prihaja.
Naj že država fundira revizijo!!(?)!
ž demande, du dezole, du ž deklase.
Vau.. Vau.. Vau.. smesno..
21. junij, 2008 ob 6:54
Če zaslužim denar v ZDA, po makartijevi toleranci plačila, si lahko privoščim.
Nič ne bo, kar je bilo.
Recimo, jaz mam filantropske pobude, glede na to, da smo na eni Zemlji.
Zdaj je že mal bogatkov pr’ nas. Takle mamo. Ampak jaz hočem novo borzo.
Bom zapakeru nove derivate. Pa podpisu. Pa izplaču. Pa je zakon-ito_san.
Kompenzacijsko pokrite derivate, namreč juzna hemisfera.
zavarovanje potresov, tsunamijev.
Če je davek na že propadle opcije 40%, pa kr miliarde znesle. Sam je pa to čuden humor.
Ampak, po legislaturi, se drugač, kakor z revizijo, retroaktivno, ne da
legitimno, legalno, juristično pripeljat teh vagonov FED obveznic s Kitajske, preko
Avstralije v EU na sedenje.
{LEAPS}
Komisionarski spot bid. Any written ask put. Open position.
Hot gossip, puf.. puf.. pant.. pant.
UN 2nd floor: V 2 letih po cirilologiji davkov tolk, da vsem državam, ki so od SZ-ne hemisfere,
mele kredite, pa so izplačane obresti presegle 2x glavnico, odkupim in filantropiziram.
Rezervacija, petek-ponedeljek:
Any spot sweet-oil calls, am buying..