Ujeta Božička
20. december 2007 ob 19:17 | Denis Sarkić |Prišel je čas, ko se po ljubljanskih mestnih ulicah s polno paro sprehajajo ljudje, ki ali kupujejo darila in takšni, katerim se le cedijo sline po kuhanem vinu. Na vsake toliko lahko srečate tudi kakšnega Božička. Vestna kamera je danes srečala dva na enkrat in jima, takole skupaj ujetima, na hitro zastavila nekaj vprašanj.
Denis Sarkić
20. december, 2007 ob 23:02
božiček je izmišljotina coca cole in amerikotovih bolanih fint
21. december, 2007 ob 2:26
A je kaznivo, če jih preganjaš s kuhinjskim nožem, ali pa morda naostrenimi vilami za gonj?
21. december, 2007 ob 11:33
Da bi pospešili prodajo Coca-Cole, so si managerji domislili, da zaprosijo papeža, da (proti primerno plačilu, seveda!), uvrsti Coca-Colo v očenaš, ki naj bi se spremenjen glasil: Oče naš, kateri si v nebesih, daj nam danes naš vsakdanji kruh in Coca-Colo … itd. Delegacija se po pogovoru vrne v Ameriko, ne da bi opravila nalogo. Šefi pogajalce vprašajo, koliko so ponudili papežu za uslugo: milijon dolarjev, sto, milijardo? Odgovorili so, da jih je pri ponudbi milijardo dolarjev, papež nagnal, šefi pa so se spraševali: Res nas zanima, koliko so mu plačali ti presneti peki!
Kar ni uspelo (?) tem pogajalcem, je Coca-Coli uspelo leta 1931, ko je najboljši ilustrator v zlati dobi ameriške oglaševalske industrije Haddon Sundblom po njihovem naročilu narisal belobradega nasmejanega strička rdečih lic, polnega trebuha, v rdečem plaščku in z veliko medeninasto zaponko na pasu. Takšna podoba očarljivega dobrodušnega Božička je izpodrinila prejšnje podobe, ko je bil Božiček upodobljen kot škrat ali palček, v nekaterih primerih pa celo kot grozeča prikazen!
Ker milijarda dolarjev ni bila zadosti (?) za spremenjen očenaš, se postavlja vprašanje, koliko je Vatikan dobil, da je proglasil za edinega in zveličavnega Božička(?) Coca-Colinega Lumpija?
21. december, 2007 ob 13:52
- božiček je izmišljotina coca cole in amerikotovih bolanih fint
To enostavno ni res! Je pa res, da so ga uporabili v svojih reklamnih akcijah in ga spopularizirali nikakor pa ne izmislili.
21. december, 2007 ob 14:03
Od kje pa potem pravzaprav izvira, z?
21. december, 2007 ob 15:56
V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji firme Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička.
Wikipedia
21. december, 2007 ob 22:04
Santa Claus, kot Božičku rečejo onstran velike luže, je izpeljanka iz svetega Nikolaja oziroma Miklavža, ki edini od treh dobrih mož, Miklavža, Božička in dedka Mraza ni mitološko, ampak resnično bitje. Gre za škofa Nikolaja, ki je v četrtem stoletju živel v Turčiji. Po legendi je bil rojen leta 270 v starem turškem pristaniškem mestu Patara in bil kot prvi škof bližnjega mesta Myra, današnji Kale, v Mali Aziji znan po tem, da je rad pomagal otrokom in pomoči potrebnim. Nekoč naj bi bil pomagal obubožanemu plemiču, ki svojim trem hčerkam ni mogel priskrbeti dote. Škof naj bi bil skozi plemičev dimnik spustil tri vreče zlatnikov, ti pa so pristali v nogavičkah, ki so jih nad ognjiščem sušile deklice. Od tod izvira običaj obešanja božičnih nogavic nad kamin.
Zgodbe o Nikolajevem sočutju in velikodušnosti so se razširile po vsej Evropi in Rusiji, še prav posebno v germanskih kulturah, kjer so škofa poimenovali Sanct Herr Cholas, Sinterklass in Sant Nocoloses, v angleščini pa se je, kot že rečeno, pojavilo ime Santa Claus. Ker pa so verski običaji pogosto sovpadali z lokalnimi prazniki, se je v anglikanskem svetu legenda o svetem Nikolaju pridružila praznovanju božiča in Santa Claus je postal Božiček. Zmeda z dobrima možema pa ostaja, kajti marsikje po svetu, tudi v Sloveniji, z obdarovanjem otrok praznujemo tudi 6. december, dan, ko je umrl sveti Nikolaj.
Povedati je treba, da je bil Božiček pred tem v različnih kulturah prikazan kot škrat, palček ali celo grozeča prikazen, šele tržna ekonomija ga je naredila prijaznega in dobrodušnega, gotovo zato, ker se kot takšen lažje prodaja. V svoji osnovi pa je Božiček arhaično bitje, mali Jezus, torej mali bog, bitje, ki nima vidne podobe, je torej duh. Če gremo še malo nazaj v zgodovino, znova ugotovimo, da je cerkev ideje črpala pri poganskih verovanjih.
Božička, kot ga radi vidijo verujoči, smo (tudi) Slovenci “uvozili” iz Združenih držav Amerike in da imamo, kadar omenimo Božička, pravzaprav v mislih reklamni lik Coca-Cole? Ki letos slavi, ja, res je, že 76. rojstni dan. Pri Coca-Coli so namreč tuhtali, kako bi svoj paradni izdelek, rjavo osvežilno pijačo z mehurčki, ljudem približali tudi v zimskih mesecih - s Coca-Colo so si Američani namreč tešili žejo le v vročih poletnih mesecih, pozimi pa se je industrijskemu gigantu mošnja močno osušila. Leta 1931 jih je “rešil” Haddon Sundblom, slikar in priznani ilustrator ameriške oglaševalske industrije, in upodobil prisrčnega možička, ki so ga ljudje kmalu vzeli za svojega, saj je postal simbol za decembrske praznike. Takšnega uspeha, ki ga še danes odlično tržijo, si niti pri Coca-Coli niso mogli zamisliti.
Vsi trije možje prinašajo isto sporočilo: nagrajujejo in obdarujejo pridne, male in “velike” otroke. “Miklavž ima za poredne otroke šibo, ki pa ne pomeni samo kazni, ampak je tudi prenašalec življenja. Dedek Mraz tudi otroke zmeraj vpraša, ali so bili čez leto pridni, sicer ne dobijo daril, le Božiček obdari vse otroke, torej ni vzgojen kot prva dva, ampak samo radodaren - v slogu ameriške potrošniške filozofije pač.
Za srečni konec: ker Cerkev ukrade vse, kar ni pribito, bodimo veseli, da si že s Coca-Colo deli trebušastega »Santa Clausa«, pardon «Možička«, pardon Božička. Kakšen kraval bi bil šele na forumih, kot je ta, če bi farji Mercatorju ukradli Lumpija, in ga poimenovali (adolescentni) Ježušček!
23. december, 2007 ob 15:00
“Razkristjaneni Miklavž” imenuje Božička pater Branko v najnovejši Družini. Jaz pa pričakujem obisk enookega očeta Odina na Sleipniru.
5. januar, 2024 ob 20:47
ReFirmance is an outstanding lift serum that highly supports skin firmness and elasticity, smooths the presence of wrinkles, and provides deep rejuvenation properties.