Ura je bila pet minut do osmih zjutraj, zunaj je naletaval sneg, ko so skozi vrata Pravne fakultete že vstopali študenti v ogreto poslopje nekdanje Tiskarne Ljudska pravica. Vratar nam je zaupal, da zadnje čase profesorja dr. Danila Türka ne vidi prav pogosto, saj ga v službo pripeljejo z avtomobilom skozi garažo. “Ok, ampak ali je že prišel?” Seveda, saj je bil vedno točen! No, zadnje “serijsko” predavanje za študente 4. letnika prava se ni začelo ob osmih kot je bilo najavljeno, ampak nekoliko kasneje, za zamudo pa smo zagotovo krivi tudi novinarji, saj smo Danila, novoizvoljenega predsednika države zaslišali že pred prihodom v predavalnico. Poleg vprašanj o sestavi njegovega kabineta in o tem koliko bo pogrešal univerzitetno delo, se Vest ni mogla zadržati, da profesorja Türka ne bi vprašala, kaj si želi za darilo od Božička ali Dedka Mraza. In odgovor je bil zelo iskren. “Rad bi imel opremo za smučarski tek.”

“… Univerza omogoča najvišjo stopnjo svobode, ki jo lahko človek v kateremkoli poklicu ima …”

Ko je Danilo, še zadnjič kot redni profesor na Pravni fakulteti, vstopil v modro predavalnico, se je malo nasmehnil, saj je verjetno pričakoval malce večjo udeležbo, vendar je po parih korakih predavanje kar hitro začel s profesorsko rutino. Predaval je o sklepanju mednarodnih pogodb, tema pa je v tem političnem času še kako zanimiva. Ker je očitno po Türkovem prepričanju manjkalo nekaj študentov, smo se na Vesti odločili, morda tudi njim v prid, objaviti celoten posnetek predavanja, hkrati pa tudi vsem ostalim prikazati, ki (žal?) ne študirajo na Pravni fakulteti, kakšen “pravni kaliber” za petletno obdobje zapušča profesorske vrste.

Nasvet mladim pravnikom: “Česar ni potrebno razlagati, se ne sme razlagati!”

Še napoved: V soboto zvečer bo v državnem zboru potekala slavnostna seja, na kateri bo Danilo Türk prisegel kot novi predsednik Slovenije. V nedeljo dopoldne pa bo sledila predaja poslov med njim in Janezom Drnovškom na uradu predsednika republike na Erjavčevi ulici. Z vojaškimi častmi in pred Vestnimi kamerami, seveda.

Denis Sarkić