Ljudski glas 0020
13. december 2007 ob 18:49 | Domen Ožbot |Ekipa Vesti se je podala na ulice Ljubljane in mimoidoče povprašala, o petardah in ljudeh, ki jih pokajo.
“I think they probably are a good fun thing to play with, when there are not many people around. But too often i see children playing with them in large crowds where they are definitely dangerous. So in general my experience has been a bad one.” (Z njimi se je zabavno igrati, ko ni veliko ljudi okoli. Vendar prevečkrat vidim otroke, ki se igrajo z njimi v množici, kjer so zagotovo nevarne. Nasplošno imam slabe izkušnje z njimi.)
Domen Ožbot
13. december, 2007 ob 19:13
Tudi mene petarde zelo motijo. Priznam, da smo se eno leto otroci skrili v vinograd in vrgli par avstrijskih petard, a to je tudi vse. Sedaj, ko živim v blokovskem naselju, tega več ne odobravam. Je pa veliko gorja s petardami. V sosednjih neprofitnih blokih je lani policija posredovala, ko je nek otrok vrgel tavelko petardo pod voziček, v katerem je spal dojenček “konkurenčne” soseske družine. Šele tedaj so se stanovalci zganili in bili pripravljeni pričati. Do takrat pa so vsi bili lepo “pametno” tiho - v smislu: naj nastrada kdo drugi, jaz znam držati jezik za zobmi. Ko bo pa tega preveč, pa bomo naredili Ambrus…
13. december, 2007 ob 19:57
Kot otroci smo vsi pokali s petardami. Pač ventil za otroške frustracije. Če pa to počne odrasel človek, bi se moral zamisliti nad sabo.
13. december, 2007 ob 21:17
se ne more zamisliti,ker se ne ve:)
ker je ostal na tistih letih po psihičnem razvoju:)
Če bi se lahko zamislil,bi tak prenehal pokat…
ajde
14. december, 2007 ob 17:40
Kako bi bilo lepo, če bi namesto pokanja poslušali glasbo. Tako iz narave ali pa delo človekovik rok in njegovega grla. Kako bi bilo lepo, če ne bi pokale petarde, puške, topovi, atomske bombe……Vsaj pri petardah in raketah lahko sami odločamo.
14. december, 2007 ob 19:53
Petarde so brezzvezne, nikoli jih nisem maral. Sem jih pa metal. Spomnim se ene par novoletnih večerov par let zapored, je bilo kar [treba] iti ven in metati ta zaviti smodnik. Vesel sem, da zdaj ne čutim več tovrstne potrebe in da so bile manjše opekline največ, kar sem staknil.