V Amnesty International Slovenije smo na dan človekovih pravic skupaj s kolegico Natalio Alonso, namestnico direktorja Evropske pisarne AI, novoizvoljenemu predsednika dr. Turku izročili Memorandum Amnesty International za slovensko predsedovanje Evropski uniji. Dokument v desetih točkah povzema ključne teme človekovih pravic, ki jih bo Slovenija obravnavala med predsedovanjem, med njimi probleme beguncev in migrantov, kršenja človekovih pravic v boju proti terorizmu in diskriminacijo.

Amnesty International v memorandumu poudarja, da je trenutno v Evropi eden izmed ključnih problemov predvsem zadovoljnost z lastnim delovanjem. EU si zatiska oči pred dejstvom, da se kršitve človekovih pravic dogajajo tudi znotraj njenih meja. Čeprav so kriteriji za pristopne države temeljiti in strogi, pa Unija državo po tem, ko postane njen del - in enako velja za »stare« članice - takorekoč koč pusti pri miru. Tako Evropska unija do sedaj ni obsodila sodelovanja držav članic v skrivnem programu CIE – v izrednih izročitvah in tajnih pridržanjih na evropskih tleh. Če ostanem pri ameriški vojni proti terorizmu, je Evropska unija potrebovala kar štiri leta, preden je ZDA formalno izjavila, da bi bilo bolje, če bi Gvantanamo zaprle – kar priča o nedoslednosti tudi pri drži, ki jo ima do mednarodne skupnosti.

Takšna nedoslednost med politikami in dejansko prakso spodkopava kredibilnost Evropske Unije, ki jo potrebuje, da bi lahko delovala kot vzor za lastne države in kot pomemben akter v mednarodni skupnosti.

K enaki odgovornosti pozivamo tudi Slovenske oblasti. Kot bodoča predsedujoča mora Slovenija razrešiti problem izbrisanih, če želi, da bo imela verodostojen položaj voditeljice EU. Kljub jasnim ugotovitvam praktično vseh organov ZN ter Sveta Evrope in navodilom Ustavnega sodišča RS se vse do danes ni naredilo ničesar za razrešitev problematike – še več, oblasti o problemu izbrisanih še vedno govorijo kot o problemu državljanstva in njihove lastne krivde, ne pa kot problemu kršitve človekovih pravic zaradi nezakonitega odvzema stalnega prebivališča. Opozarjamo, da je predlagani ustavni zakon v popolnem nasprotju z zahtevami mednarodnih standardov človekovih pravic, zato slovenske oblasti pozivamo, naj ga umaknejo in nemudoma sprejmejo zakonodajne in druge rešitve v skladu z navodili ustavnega sodišča.

Nataša Posel