Trinajsta izdaja festivala Exodos se začenja s projektom Fake it! v režiji Janeza Janše (ex Emil Hrvatin) - na Dan ex-republike. Izhodiščega projekta so nekatere ključne predstave sodobnega plesa, ki jih v Sloveniji nikoli ni bilo in jih verjetno tudi nikoli ne bo. Ravno festival Exodos je bil dvanajst let tisti, ki je nekatera pomembna imena sodobnih scenskih umetnosti pripeljal do slovenskega občinstva, kar na svojevsrten način počne tudi projekt Fake it!

Janša, tokrat navdahnjen z idejo ponaredkov številnih znamk oblačil in obutve (Nike, Adidas, Dolce & Gabanna), na trg slovenskega sodobnega plesa tokrat lansira ponaredke velikih koreografskih imen druge polovice 20. stoletja: Pino Bausch, Trisho Brown, Williama Forsytha, Sankai Juku in Steva Paxtona. Ob tem zagovarja tezo, da če si že ne moremo privoščiti originalov, plešimo ponaredke!

Namen projekta je tudi na neposreden način prikazati teorijo zamudništva, ki velja za odnos Zahoda do vsega, kar prihaja iz Vzhoda, kar obsega tudi področje sodobne umetnosti. Projekt med drugim odpira tudi številna vprašanja: Kaj je avtentično? Kaj je sodobni ples? Kateremu redu pripada? Koliko je v tem fascinacije vzhoda z zahodom? Ali pa morda tudi, koliko je fascinacije tehniziranega Zahoda s primarnim gibom kot takim.

Eden od največjih (zahodnih) koreografskih imen današnjega časa Jan Fabre je nekoč izjavil, da če obstaja bog, potem je to gotovo plesni bog, ideje česar se v projektu Fake it! dotika tudi Janša in ustvarjalci, plesalci: Leja Jurišič, Jurij Konjar, Manca Krnel, Teja Reba in Dejan Srhoj. In če je Janševa drža tudi v znamenju kritike vdiranja ekonomije v sfero kulture v smislu razkazovanja umetniške dominacije skozi ekonomske dejavnike, se projekt po drugi strani preko reciklaže, citiranja in vprašanja avtorstva opira na umetniške strategije osemdesetih. Je Janša potemtaken res avtor – ali je vse Fake? F… it!

Andreja Kopač

Video: Urška Boljkovac