Odziv SD “Gandija”
29. november 2007 ob 0:37 | Denis Sarkić |
Borut Pahor na svoji zadnji umirjeni novinarski konferenci Foto: DENIS SARKIĆ/VEST
Prvak Socialnih demokratov Borut Pahor se je danes odzval na pismo predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je včeraj najavil svoj izstop iz stranke SD, ker se predsednik Pahor odziva preveč umirjeno, po domače Gandijevsko, na vse očitke, ki letijo na njega osebno, stranko. Šrot pa je bil najbolj začuden tudi v zvezi nad pasivno držo Pahorja v zvezi z napadi SDS-a na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo na stranko SD in uspešna slovenska podjetja ter medije. Pahor odgovarja Šrotu z deklaracijo, v kateri je poudaril, da se ne bo odrekel umirjenemu delovanju tudi v bodoče, obžaluje pa napovedan izstop Šrota iz stranke.
Pahorjeva deklaracija:
DEKLARACIJA
Kot predsednik Socialnih demokratov se veselim vstopa slehernega novega člana in ga razumem tudi kot znak podpore in zaupanja v politiko stranke. V enaki meri obžalujem sleherni izstop in ga razumem kot znak nestrinjanja in nezaupanja v naše delo. Tako sprejemam tudi odločitev gospoda Boška Šrota. Kot najbolj odgovoren se moram in želim soočiti z njegovo kritiko mojega dela, čeprav bi se lahko tolažil, da je samo v času med 14. in 21. novembrom v stranko vstopilo kar 67 novih članic in članov, drugih izstopov pa ni bilo.
Bistvo kritike g. Šrota, kot jo razumem sam, je moja zmerna in konstruktivna politika oziroma moja domnevna premajhna jasnost in odločnost v oceni nesprejemljivih izjav predsednika vlade o nekaterih gospodarstvenikih, medijih in opoziciji. Tudi če se je s kritičnimi stališči g. Šrota do predsednika vlade mogoče večinoma strinjati, se zastavlja strateško vprašanje našega političnega obnašanja, ki si zasluži vso pozornost.
Najprej in predvsem; predsednik SDS in vlade je naš tekmec, politični nasprotnik. Pogostokrat se ne strinjamo z njegovo politiko, predvsem pa ne z njegovim načinom vladanja. Toda kljub temu si zasluži spoštovanje. Meja med političnim nasprotovanjem na eni strani in sovraštvom oziroma prezirom na drugi, je namreč lahko zelo tanka in zahteva železno disciplino najbolj odgovornih politikov, da jih prizadetost ob neutemeljenih in žaljivih obtožbah ne pahne čeznjo. Zlasti tistih, ki dajemo prednost politiki soglasja pred politiko konflikta.
In zdaj gre prav za to. Slovenija se je znašla na izjemno pomembnem razpotju, kjer se odloča o tem, ali bomo kljub političnim razlikam in prav zaradi njih pristali na tip vladanja, ki utrjuje svojo moč s poudarjanjem razlik in deluje razdiralno, ali pa bomo sprejeli tip vladanja, ki bo iskal sorodnosti in deloval povezovalno. Slovenija je relativno majhna država z omejenim človeškim kapitalom, zato je toliko bolj pomembno, da zna politika ustvarjati možnosti, in da se izkaže v celoti, ne glede na naše politične, nazorske in druge razlike.
Konsenzualni model vladanja oziroma političnega obnašanja tvega vtis, da je premalo jasen in preveč kompromisen. Tega se zavedam, vendar če moram izbrati med dvema možnostima, sem to izbiro že sprejel in ji ostajam zvest. Morda bom z njo poražen. Vendar pa bi bila cena za zmago, ki zahteva konflikten način političnega obnašanja, previsoka in zanjo ne želim prevzeti odgovornosti, ker vem, da dolgoročno z njo ni mogoče uspešno voditi Slovenijo v prihodnost.
Slovenija je dežela priložnosti. Koliko bodo te izkoriščene v prid blaginje vseh nas, je zelo odvisno od tega, kateri tip politike bo prepričal več ljudi. Jaz se bom še naprej po svojih najboljših močeh trudil za politiko soglasja prav zaradi razlik, ki se jih dobro zavedam in jih ne skrivam. Če želimo sklepati kompromise, seveda pa moramo imeti najprej zelo jasna stališča. Da Socialni demokrati nismo brez njih, dokazuje že ostra polemika predsednika vlade z njimi.
Zdi se mi izjemno pomembno, da v tem obdobju povečane politične napetosti ne padem v skušnjavo, da bi pobral vrženo rokavico konfliktne politike, ker bi bilo to dolgoročno za stranko in Slovenijo zelo slabo. Tudi zaradi tega smo Socialni demokrati alternativa sedanji politiki, na volivcih pa je, da prej kot v enem letu odločijo, po kateri poti bomo šli naprej.
Borut Pahor
predsednik SD
Bojan Šrot (šef SLS in Boškov brat) v pogovoru z Borutom Pahorjem v predverju velike dvorane Državnega zbora med ostrim govorom premiera Janeza Janše na seji o zaupnici vladi Foto: DENIS SARKIĆ/VEST
29. november, 2007 ob 0:46
Pahor, kaj pa vsebina?!
29. november, 2007 ob 1:15
Ne, ne. Ime Ghandi se Pahorja ne bo prijelo. Ghandi je imel vizijo in poslanstvo. Oblast je bila samo sredstvo za njegovo dosego, ne pa cilj in končni domet.
29. november, 2007 ob 3:48
Lepljivi stranki kupuje ovčja oblačila toda, volkovi se vanje nočejo obleči.
Potem pa še ta biblijska govorica s katero bi rad iz desne potegnil kakšen glas, stranka pa pri sprejemanju vsakega zakonu deluje proti desnim volilcem… Ali nas bo res popeljal iz “belorusije” v obljubljeno deželo? Upam da na koncu ne pridemo v Tađikistan.
29. november, 2007 ob 7:56
Hehehehe, Janez je Bošku podkuril, zdaj pa išče način kako ga kušniti na rit!
29. november, 2007 ob 8:20
Kaj se res vsi bolj razumemo konflikt in bolj “ljubimo” borbo kot povezovanje in sodelovanje? Gladiatorji v prvih vrstah?
29. november, 2007 ob 9:29
Najbolj nesramno pri vsem tem je , da se prikazuje barbiko kot zmerno, kakšna beda - Sd ni zmerna stranka ampak naslednjica partije, če pa se hoče zavajat Slovence (ki seveda še ne vedo kaj sploh je demokracija) naj se ga v javnosti tako predstavi (tajkuni bodo veseli, konec koncev marsikateri se mora zahvaliti partijskim prijateljem, da ima ves tisti denar) kot socialno zmerno stranko (ali pa še bolj smešno - sodobno in “napredno” -ha, ha).
Šrot in Pahor sta zmenjena, in to je to.
Sedaj Šrot bo delal v ozadju in deloval skupno s stranko, kakšna beda.
29. november, 2007 ob 11:15
Dva , ki sta se nažrla smetane in, ki nikoli prva ne rečeta bobu bob. Kot dva marcipančka, ki sta tako krasna, da že tato lahko sedita na vrhu torte. Oportunistično udobno politikantstvo. Manekenčki from Slovenija.
29. november, 2007 ob 14:26
@neja:
Ni to, da nocemo sozitja in nekonfliktnosti, ampak pri Pahorju je tako, da je za povrhu se brez vsebine, na case pa tudi brez odlocnosti. Se je za kaksno konkretno stvar zavzel? Si ga recimo ze slisala, da bi se konkretno opredelil do zahtev delavcev po visjih placah? Morda nacina resevanaj odprtih vprasanj med HR in SLO? Do menedzerskih odkupov? Do inflacije? Zadolzevanja DARS?… Mogoce imas neka mnenja v glavi, vendar niso plod izjave Pahorja ampak njegovih poslancev. To me pri Pahorju skrbi. Da bo tako zajebal levico, kot je Jansa desnico. In zato res upam, da se bo Zares ali pa LDS dovolj ukrepil, da dohiti Pahorja, ker tam imas vsaj opredeljene ljudi in pa ocem in usesom prjazno formo brez vsebine. Pa da ne bos mislila. Tudi jaz bi pred kaksnima mesecem volil SD, potem pa sem koncno spregledal…
29. november, 2007 ob 14:35
Pardon nekako sem “ne” zamenjal z “in”. “in pa ocem in usesom prjazno formo brez vsebine” bi moral biti “ne pa ocem in usesom prjazno formo brez vsebine”
29. november, 2007 ob 16:02
Tudi jaz srčno upam, da bo LDS dohitel in prehitel nikoli skesane post-komuniste, kajti v normalnih demokracijah skrajneži ne dobijo podpore zmernih (razen če se te skrajneže ne predstavi kot zmerne, ampak potem ne se jokat….)
29. november, 2007 ob 16:08
Če gledam Pahorja, vidim “njegovo” ekipo. To so ljudje, ki so nas zastopali v Jugoslaviji in so precej zaslužni za miren proces razdružitve tedanje federacije in osamosvojitve naše države. To se jim premalokrat prizna.
Je pa tudi res, da ne gre za neko mlado, perspektivno ekipo, primerno za vodenje države v moderni evropski demokraciji, saj delujejo predvsem na podlagi bogatih izkušenj, ki so si jih pridobili v tedanjem enopartijskem sistemu balkanske države.
Borut Pahor je njihov lepi obraz, eden od obeh Janusovih obrazov. Žal je povsem jasno razvidno, da v stranki nima dovolj realne moči, ki bi jo potreboval za njeno učinkovito vodenje. Realnejše notranje razmerje sil udarja na površje že skozi delovanje poslanskega kluba SD. Ta pa je le povrhnjica strankine dejanske strukture.
29. november, 2007 ob 18:14
Upajmo, da bo zmagal Zares. Ker Pahor ne bo nič spremenil.
29. november, 2007 ob 19:23
Matr, a ste desničarji res čisto ubrisani ali kaj?!
Saj ne znate enega vsebinskega komentarja skupaj spraviti!
29. november, 2007 ob 19:37
Konec 16.02: govor je o Pahorju in SD, ne pa o LDS. Ampak, tudi jaz upam, da bo LDS cit.: … prehitel nikoli skesane post-komuniste, kajti v normalnih demokracijah skrajneži ne dobijo podpore zmernih (razen če se te skrajneže ne predstavi kot zmerne, ampak potem ne se jokat….). Res, skrajni čas je že, da skesani post-komunisti JJ & Co spokajo kufre in se pospravijo kamor sodijo, na smetišče zgodovine, preje pa naj še odgovore na nekaj vprašanj. Za Mercator so krivi ASK in vodstvo SOD in KAD, ker so poslušali JJ, kot je dejal JJ, za Sovo Matjaž Ščinkavec, ker je delal po navodilih JJ, za Strojane minster Mate, ki je brez zadržkov stregel JJ, JJ pa je kriv … Kaj je kriv, nič ni kriv! Polovičko jajčne lupine na glavo, pa v jok: kakšna krivica!
29. november, 2007 ob 19:41
Prav imaš, piščanec.
29. november, 2007 ob 22:22
@Piščanec,če zmaga Zares,potem bomo šele v k*****,ampak dobro še zmeri bolje fašistična kot katoliška Slovenija
29. november, 2007 ob 22:30
1. Janša napade Pahorja in SD
2. Šrot napade Pahorja, zakaj da se ne brani
3. Šrot izstopi
Če bi bila jaz Šrot, bi za svoj izstop iz SD rabila Janšo oz. njegovo napadanje Pahorja, ker bi vedela, da bo Pahor reagiral pričakovano zmerniško, in tako imam lep razlog za izstop. In še vsi ga “kupijo”. Naj nekdo reče, da Janša ni pomagal Šrotu.
29. november, 2007 ob 22:46
“Gandi” ni pravo ime za Pahorja…
Pravo ime je :
ŠLATEK
30. november, 2007 ob 13:48
za Strojane so krivi StrojanI!!