Vse dobro o vojski
28. november 2007 ob 4:48 | Denis Sarkić |“V vojski potrebujemo varno in profesionalno opremo, sicer ne bi bili profesionalci, temveč taborniki.” To je izjavil minister za obrambo Karel Erjavec, ko je novinarjem razlagal o svojem ministrovanju v zadnjem letu.
Minister Erjavec je na današnji novinarski konferenci dejal, da so na ministrstvu za obrambo v okviru svojih prioritetnih nalog opravili nakup vojaške opreme, s katero so pripadnikom Slovenske vojske (SV) zagotovili najvišjo stopnjo varnega delovanja v domovini in na misijah v tujini. Obenem je kot pomemben dosežek v letošnjem letu poudaril sprejem zakona o službi v Slovenski vojski, ki je po njegovem mnenju bistveno prispeval k razvoju SV. Poudaril je še, da zaradi pomanjkanja kadrov ne nameravajo opuščati načrtovanih nakupov vojaške opreme za SV. Minister za obrambo Karel Erjavec in načelnik generalštaba Albin Gutman menita, da lahko v SV izpolnjujejo naloge, s katerimi smo se zavezali zvezi Nato, le s kakovostno, predvsem pa varno opremo.
Minister Erjavec o klirinškem dolgu in vojaških kompenzacijah z Rusijo:
Minister Karel in načelnik generalštaba Albin o vojski in opremi:
Celotna predstavitev Erjavca in Gutmana o zadnjem letu in prihodnosti (za sladokusce):
(www.vest.si) MORS - Karel Erjavec in Albin Gutman o vojski from Vest on Vimeo.
Celotna novinarska poizvedovanja pri ministru in načelniku generalštaba (za sladokusce):
(www.vest.si) MORS - Karel Erjavec in Albin Gutman na novinarska vprašanja o vojski from Vest1 on Vimeo.
Denis Sarkić
28. november, 2007 ob 16:20
Bravo. 7000 pušk bodo nosili vojaki, ostale se bodo pa nosile same. In prazne Patrije se bodo vozile same in talibani bodo streljali po praznih… Bravo.
28. november, 2007 ob 18:49
Igor umiri se malo no…
Kaj te v življenju jezi?
28. november, 2007 ob 18:57
Da zapravljajo davkoplačevalski (in torej tudi moj) denar za prazne Patrije in druge nepotrebnosti. Sočasno ob tem naši šoli zmanjšujejo finansiranje (kljub vedno boljšim raziskovalnim rezultatom). Kako naj bom dobre volje?
28. november, 2007 ob 19:46
Je kakšna možnost, da bi se to trošenje raztegnilo na daljše obdobje? Kaj moramo res kupiti vse naenkrat?
28. november, 2007 ob 22:32
Nisem noben promilitary type, vendar pa bi bilo dobro, če bi vsi skupaj bili malo bolj realni in nepristranski. Naš obrambni sistem, ki nas trenutno stane okrog 1,6 % BPD-ja, pri čemer je treba poudariti, da se ta sredstva ne porabljajo samo za oborožitev in ostalo opremo, temveč med drugim tudi za plače več tisoč vojakov - zaposlenih (ki so tako ali tako nizke), zagotovo ni razlog, da Slovenija ni v razvojni, gospodarski, socialni in kakršnikoli že špici. To je populistično topovi-maslo teoretiziranje na pamet. Dejstvo je, da je obrambno-varnostni sistem eden od temeljnih podsistemov države, ki je neke vrste državna zavarovalna polica. Ko je vse v najlepšem redu, bi ga nekateri geniji, kot je Djukanovič, najraje ukinili, ko se situacija poslabša (krize raznih vrst, naravne in druge nesreče ali še kaj hujšega), vsak državljan, pričakuje najvišjo stopnjo učinkovitosti tega sistema. To pa seveda stane. Naši vojaki, ki se vse bolj angažirajo v mirovnih operacijah, pa ne samo pod okriljem Nata, temveč tudi EU, kar je naša dolžnost, odgovornost in interes (predvsem imam tu v mislih Balkan - večni kotel, kjer se v najboljšem primeru iz njega zgolj kadi) zagotovo potrebujejo kvalitetno opremo, med katere spadajo tudi oklepniki…no, ne da se mi še dlje razpredati, me pa zanima Djukanovič, za kakšne raziskave v tvojem primeru gre - ali za takšne, ki so praktično uporabne npr. v proizvodnji, podjetjih ali gre za raziskave Lukšičevega tipa, ker če gre za te slednje, je to zmanjšanje zagotovo upravičeno.
29. november, 2007 ob 8:24
1,6% ni dovolj. Jaz bom zadovoljen, ko bomo vojski namenili takšen procent BDP-ja kot Kostarika.
29. november, 2007 ob 10:09
Farad, strinjam se s tabo, da imajo vojaki slabe plače. Tako ni čudno, da je večina vojakov s štajerskega in predvsem prekmurskega konca. Za Ljubljančana je pač plača v vojski premajhna - z njo težko plača najemnino za stanovanje.
Nikakor se pa ne strinjam z zapravljanjem. Ja, prav si me prebral. Jaz bi število vojakov takoj prepolovil. Tudi med osamosvojitveno vojno je v Sloveniji bilo maksimalno 30.000 vojakov hkrati pod orožjem. Nismo zmagali zaradi vojaške prednosti (ki je by-the-way tudi nismo imeli), pač pa zaradi odločnosti, na demokratičnih pričakovanjih zasnovani enotnosti in močnejšega GOSPODARSTVA. Iz zgodovine je znano, da v vojnah zmagajo močnejša gospodarstva (a la Združene Države proti militaristični Japonski) in ne bolj militarizirana (Sovjetska Zveza je kljub vsem tankom razpadla).
Japonska je iz tega izvlekla lekcijo. Po drugi svetovni vojni so (tudi na zahtevo Američanov) zapravljali za vojsko zanemarljiv odstotek BDP-ja (med hladno vojno je 2% malo - danes je to relativno dosti). Tako je Japonska v osemdesetih gospodarsko skoraj ujela ZDA. Nato so sledile gospodarske krize. Ker pač Japonci nimajo surovin, so se ob podražitvah surovin pokazale razpoke v njihovi ekonomiji, ki jih sicer ne bi videli. A vseeno. Šparanje pri vojski je garant za gospodarsko rast. Poglej sosednjo Avstrijo.
V Sloveniji pa ne samo da ne šparamo pri vojaški opremi, ampak celo kupujemo več opreme kot imamo vojakov. In nikoli jih ne bomo imeli več. Vojaški stan Slovencem ne diši. (Drži, da so Slovenci dobri vojaki, a se za ta poklic odločijo praviloma le, če se na noben stabilnejši način ne da zaslužiti za kruh.)
Glede raziskav, ki so te zanimale: Ja, večina kolegov dela aplikativne raziskave in so uspešni. Občasno kaj malega pomagam. Sam sem bolj v temeljnih raziskavah in moj delež v celotnem kolektivu ni posebno pomemben. To pa še ne pomeni, da zaradi mene (”ostav zbog Đukanovića”) lahko celemu kolektivu vzameš denar in ga daš neki namišljeno kvalitetni zasebni ustanovi brez tradicije.
29. november, 2007 ob 12:02
Ne mislim se spuščati v neke dolge debate, lahko pa samo rečem, naslednje: danes je lahko pametovati in poenostavljati, kako smo JNA ustavili zgolj z enotnostjo, demokratičnimi pričakovanji in gospodarskimi kazalci, prav zanima pa me, kakšna bi bila naša izhodišča za pogajanja in potek osamosvojitvenega procesa v primeru, da bi JNA leta 1991 preprosto prepustili zasedbo mejnih prehodov, strateških položajev, objektov, in infrastrukture ter se zanašali zgolj na te neoprijemljive stvari, ki jih ti omenjaš. Da je varčevanje pri vojski garant za gospodarsko rast, je pa še ena v vrsti zeloooo poenostavljanj trditev, ki ne zdrži kake resne kritike.
29. november, 2007 ob 14:13
Kakšna pa bi bila izhodišča, če vojne sploh ne bi bilo? Če bi se odcepili miroljubno, tako kot Slovaška od Češke. V tem primeru bi verjetno morali odpreti denarnico in oficirjem JNA zgraditi nova stanovanja nekje v Srbiji, Črni Gori in na Hrvaškem. Ker pa na Balkanu ne bi bilo vojne, bi sedaj še vedno imeli močno tržišče v tem delu sveta. Morda veš, zakaj je TAM tako hitro propadel (da se ni utegnil niti prestrukturirati)? In še kakšno podjetje?
Pa pustiva zgodovino. Slovenija je danes obkrožena s katoliškimi državami. Če se niti z njimi ne moremo pogoditi brez orožja, pa nekaj hudo ne štima v glavah vodilnih. Dovolj imam namreč vseh nepotrebnih incidentov. (Že na romunski meji nam je komandant graničnega “odsijeka” strogo zabičal, da smemo lenariti, ne smemo pa delati incidentov.)
30. november, 2007 ob 6:52
Se kar strinjam z Igorjem. Res obstaja neki dogovor o do 2 % BDP za vojsko, vendar, ali se je res potrebno tega držati??? Ali moramo biti res tako hlapčevski. Navsezadnje smo se obligirali tudi za inflacijo do 2,5 %, pa smo jo 100% prekoračili. Pa nikomeništa! Vsa ta silna tehnika, ki jo zdaj veselo kupujemo (ker to zahteva Nato), bo čez par let zastarela in zgodba se bo ponavljala v nedogled. Enostavno bi morali udariti po mizi in se temu upreti. Dokler ne bomo imeli bolnic, opreme v njih, socialo, bomo dajali za vojsko trikrat manj in pika. Če bo šlo tako hlapčevsko naprej, bomo kmalu začeli kupovati avione, ki ne bodo mogli obrniti nad Slovenijo, ladje, ki tudi ne bodo mogle obrniti v našem morju itd. Malo se hecam!!!! vendar vse gre v to smer…..res je, Avstrijo, ki jo radi kopiramo, v tem primeru ne vzamemo za zgled!