Komentar - Dragan
28. november 2007 ob 14:00 | Vest |To bo komentar sestavljen iz dveh komentarjev. Preprosto ne morem se upreti, da nebi na eni strani kometiral procesov v zvezi s Slovensko vesoljsko agencijo na drugi strani pa umetnosti.
Kdorkoli si že na drugi strani ne verjemi nikoli nikomur, ki te bo prepričeval, da obstajata preteklost in bodočnost, je samo ”absolutni zdaj” ali pa nas ni!
Vstopimo:: Slovenska vesoljska agencija. V naslednjih treh mesecih se bomo s podpisom med Evropsko vesoljsko agencijo in Slovensko vesoljsko agencijo neposredno približali osrednjemu Evropskemu konceptu naseljevanja in raziskovanja vesolja.
Osrednja ikona Slovenske veoljske agencije je Herman Potočnik Noordung, o katerem so letos, med drugim pisale tri pomembne revije za astronavtiko, politiko in kulturo. V Moskvi je pisala Nova Gazeta.Tekst o Potočniku je v Novi Gazeti napisal kozmonavt, trojni doktor, Jurij Baturin. Za potrebe našega komentarja posebaj pomebno, je opažanje, da so bile Noordungove ideje za geostacijonarni satelit uporabljene v Kubrickovem filmu Odiseja 2001. Na širši opisen način je o Odiseji 2001 ter o Potočnikovem spominskem središču v Vitanju pisal ugledni pariški Courrier.
Najpomembnejša strokovna revija za astronavtiko Quest, ki izhaja v ZDA pa je pisala o Potočniku kot o osrednjem pionirju vesoljskih poletov in njegovi neposredni povezavi z Odisejo 2001. Njen dolgoletni sodelavec Fredercik Ordwey je bil tisti, ki je predlagal NASA-i, da njen oddelek za zgodvino prevede knjigo Problem vožnje po vesolju. Celo svoj izvod, nemške izdaje kjnige je dal v prevajanje. Ta isti Fredeeric I. Ordwey je bil glavni svetovalec NASA-e za vesoljska plovila v filmu Odiseja 2001.
V Ljubljani pa je pred kratkim izšla knjiga slovenskega avtorja o filmografiji Stenlya Kubricka, seveda brez ene same samcate omembe, Potočnikovih konceptov v filmu Odiseja. Brez enega samega podnvedka.
Seveda tukaj ne komentiramo knjige površnega kompilacijskega avtorja temveč simptom. Ne, sindrom!
Še tolkiko bolj, ker je scenarist filma Odiseja 2001 sir Arthur C. Clark v svojem znamenitem spisu o informacijskih satelitih takoj po drugi svetovni vojni kot eno od ključnih referenc uporabil knjigo Problem vožnje po vesolju.
Zakaj tako težim s tem odličnim religijoznim filmom.
Ker nimam drugega argumenta, da vam pokažem kako je Herman Potočnik Noordung pomemben za slovenski kulturni vzorec in ker nimam drugega argumenta s katerim bi kogarkoli prepičal, da je Slovenska vesoljska agencija pomemben institut znanja!
Gremo v komentar brez komentarja številka dve: Pred dvema tednoma so se nam prikazale v prlepih oblikah umetnine Ferda Delaka, Tee Černigoj, Avgusta Černigoja, Stepančiča, Edvarda Zajca.
In zaključimo oba komentarja:
V tem mestu bi morala stati prelepa, pametna galerija, ki bi imela visoko na nebu eleganten rdeč neonski napis: Tržaški konstruktivizem! Da bomo lahko vsak dan videli pomnik ko sta se leta 1925 na začela na slovenskem združevati znanost in umetnost.
Dragan Živadinov
28. november, 2007 ob 14:11
svašta!
28. november, 2007 ob 14:35
> … izšla knjiga … brez … omembe …
To mora biti monografija Kinoteke: Simon Popek, c c c … Čeprav meni je bila v slastno branje. Ampak to torej ni ideja komentarja. Res je zanimivo pa trpko, da je Kubrick s sodelavci porabil znanost Slovenca za tako hudo umetnino, mi pa niti ne niti o tem ne vemo dovolj.
28. november, 2007 ob 18:44
Živadin je prvi in zadnji slovenski vesolc!
Slišim, da bo kmalu poletel na Mars…
zahec
28. november, 2007 ob 22:36
Kdaj bomo izstrelili prvi slovenski shuttle iz Cape Pučnika?
29. november, 2007 ob 0:34
Kr neki!
Sicer je bil Herman res genij in je kot pravijo, še v času ko so v Ljubljani po konjskih figah hodili že pravilno predvidel krožnice geostacionarnih satelitov, ubežno hitrost, večstopenjsko raketo pa še kaj.
Ampak tip se je Slovenije pravzaprav odpovedal, saj se je preselil v Nemčijo, pisal v nemškem jeziku in se tudi preimenoval.
Pa tudi če ne, zakaj se iz tega dela taka drama, če ga kdo ne omeni in zakaj je on razlog za združevanje umetnosti in znanosti? Zakaj bi ju danes povezoval zaradi Nordunga, kot pravi Živadinov.
Kaj sploh imata ti dve področji skupnega? Kako bi ju povezal oz. združil?
Denarja si nimata kej delit! Sicer bo naslednjič kak umetnik šel na račun denarja za znanost, delati prevale v breztežnosti v pikirajočem avionu! Jaz bi tudi.
Če pa kakega umetinka navdihujejo znanstveni dosežki (ali obratno), pa naj si da duška ter je kvečjemu lahko hvaležen za inspiracijo in to je to!
Znanost pa le pustite!
29. november, 2007 ob 10:38
Tu se, miha, ne morem strinjati s teboj. Nekaj sem o tem brala in si domišljam, da lahko posplošim: znanost = matematika, ki se bavi z Resnico, ki je ena od treh absolut, drugi dve sta Morala in Lepota = umetnost. Če so volumni teh sfer enakovredni, je prav, da se jih enako financira. Njihovi preseki so še bolj zanimivi.
29. november, 2007 ob 11:14
Miha pravi: “Ampak tip se je Slovenije pravzaprav odpovedal, saj se je preselil v Nemčijo, pisal v nemškem jeziku in se tudi preimenoval.”
Potočnik se ni preselil v Nemčijo, živel je v Avstroogrski monarhiji in nato v Avstriji. Res je pisal v nemškem jeziku, tako kot slovenski znanstveniki danes v angleškem. Herman Potočnik se nikoli ni preimenoval, le svojo knjigo je objavil pod psevdonimom Noordung.
29. november, 2007 ob 13:56
[…] je administrator Aleš Gabrovec našel rešitev. Tukaj ga imamo, meni je všeč, kot mi je všeč govor Dragana Živadinova, pod katerega sem pripisal spodnji komentarček, resda brez posebne veze, ampak saj kje bom pa […]
29. november, 2007 ob 13:59
Miha, malo se je on odpovedal Sloveniji, malo ona njemu …
2. december, 2007 ob 11:02
Ma ja nacionalnost pred vse..človek je bil daleč pred svojim časom in se je vpisal v zgodovino kot eden izmed največjih vizionarjev moderne dobe in to ga je stalo življenja.SVA za novo dobo globoko v vesolje in še dalj…
29. november, 2023 ob 22:31
GlucoTru is a groundbreaking product that proudly stands as the world’s pioneer in offering a 100% natural solution for managing Type 2 diabetes.