Naj že takoj na začetku zapišem, da delajo videoposnetki vsem lokacijam krivico, saj so le bled odsev dejanske impresivnosti videnega. Ljubitelji in poznavalci zgodovine gotovo prepoznate podobe na videoposnetku. Gre seveda za dediščino znamenitega kralja Ludwiga II Bavarskega (znanega tudi pod vzdevkom “Fairy-tale king” oziroma pravljični kralj). Njegovo življenje in predvsem smrt še dandanes zbujata zanimanje mnogih zgodovinarjev. Predvsem pa njegova zapuščina vabi množice turistov na bavarsko.

Ludwig II
Ludwig se je rodil 25. avgusta 1845 v gradu Nymphenburg v Muenchenu kot prvorojenec Maksimilijana II (tedaj še princa) in Marije. Otroštvo je preživljal večinoma v družbi svojih mentorjev in učiteljev. Prestol je zasedel star komaj 18 let po smrti svojega očeta. Kljub mladosti, pa je svojo vladarasko odgovornost sprejel odločno in v začetku svoje vladavine odvrnil vse poskuse nadzora s strani njegovega prednika Maksimilijana I. Se pa je pri vodenju zunanje politike v končni fazi moral podrediti ambiciji pruskega državnika Otta Von Bismarcka, ki je skušal (in tudi uspel) ponovno združiti nemško cesarstvo. Ludwigov odnos do zunanje politike se danes največkrat označuje kot pretežno pasiven. Njegovo življenje so bolj zaznamovala ljubezen do opere in gradnje palač. Ludwig se, kljub dolgoletni zaroki z vojvodinjo Sophie Charlotte Augustine, ni nikoli oženil. Dandanes obstajajo domneve, da je Ludwig bil homoseksualec, kar pa v tedanjih časih ni bilo sprejemljivo. Ljubezen do Wagnerja in njegovega dela, ga je privedla do gradnje pravljičnih gradov. Zaradi ekstenzivne gradnje, pa je Ludwig proti koncu zašel v hude finančne težave. To pa je tudi bil povod za njegovo razrešitev 10. junija leta 1886, potem ko ga je psihiater (vendar brez predhodnega pregleda) razglasil za neprištevnega. Kmalu po razrešitvi (13. junija) so v jezeru Stamberg (Stamberger See) našli njegovo truplo, skupaj s truplom njegovega psihiatra. Okoliščine njegove smrti do danes ostajajo nepojasnjene. Najbolj uveljavljena je predpostavka umora s strani političnih nasprotnikov (ki so tudi bili v ozadju njegove razrešitve). Ob jezeru Stamberg, na lokaciji, kjer so našli njegovo truplo so kasneje zgradli spominsko kapelo, kjer vsako leto 13. junija poteka spominski obred. Njegova grobnica se nahaja v Michaelskirche v Muenchenu, njegovo srce pa je spravljeno v žari v znameniti Gnadenkapelle v Altoettingu.

Ludwigova zapuščina
Najznamenitejši so seveda njegovi pravljični gradovi. Vendar je lokacij povezanih z Ludwigom več. Omejili se bomo na najpomembnejše. v prvi vrsti je to gotovo grad Nymphenburg, kjer se je Ludwig rodil. Grad je sicer služil kot počitniška rezidenca kraljeve družine že poprejšnjim generacijam. Grad se nahaja v Muenchenu in je s svojim velikim parkom mogočna zgradba. Za ogled je na voljo centralni del gradu (kjer je tudi soba v kateri se je Ludwig rodil), dopolnjujejo pa ga še razni muzeji, v ostalih predelih zgradbe. Druga z Ludwigom povezana zgradba v Muenchnu je Residenz, ki je bila uradna rezidenca kraljevske družine Wittelsbach. V tamkajšnjem muzeju je danes razstavljenih mnogo zanimivosti v povezavi z bavarskimi vladarji. Ludwigova dediščina v rezidenci je zimski vrt na strehi.

Jugozahodno od Muenchena ob naselju Füssen se skupaj nahajata grad Hohenschwangau in znameniti Neuschwanstein. Prvega je prenovil Ludwigov oče Maksimilijan II v počitniško rezidenco. Ludwig je velik del svoje mladosti preživel v Hohenschwangau, kasneje pa v neposredni bližini dal sezidati še znameniti Neuschwanstein. Neuschwanstein je zaradi omenjenih finančnih težav ostal nedokončan. Vendar kljub temu ostaja impresiven. Dokončane sobe krasijo podobe iz Wagnerjevih oper. V zgornjem nadstropju pa se nahaja znamenita koncertna dvorana, nastala kot poklon Wagnerju (ki pa je Wagner, ironično, ni nikoli videl). V Neuschwansteinu pa je moč opaziti tudi Ludwigovo ljubezen do moderne tehnologije, saj je opremljen z elektriko (v sicer zelo rudimentarni obliki), ogrevanjem in tekočo vodo.

Drugi znameniti Ludwigov grad (in edini dokončan) je Linderhof. Sicer je grad najmanjši, zato pa je del velikega parka, v katerem je kar nekaj zanimivih objektov. Linderhof je zaznamovan pretežno z Rokokojevskim slogom (kot poklon francoskemu absolutistu Louisu XIV (Ludvik XIV), ki ga je Ludwig II izjemno cenil). Linderhof je služil kot počitniška rezidenca bavarskemu vladarju, ki je v parku užival ob nočnih sprehodih in vožnji s sanmi. V parku je tudi umetna kraška jama, znamenita Venerina jama, kjer je Ludwig užival v opernih nastopih, medtem ko so ga služabniki vozili v umetnem jezeru. Inspiracija za jamo izvira iz Wagnerjeve opere Tannhäuser. Linderhof je hkrati tudi edini od Ludwigovih gradov v katerem je kralj prespal več kot desetkrat.

Tretji grad Herrenchiemsee se nahaja na otoku Herreninsel na jezeru Cheimsee. Gre za kopijo centralnega dela francoskega Versaillesa. Tudi ta grad ni dokončan in prav tako kot Linderhof je tudi Herrenchiemsee poklon Louisu XIV (Ludviku 14.). Notranjost je (vsaj v dokončanem delu) tudi kopija Versaillesa, vendar z določenimi Ludwigovimi modifikacijami. Ludwigovo ljubezen do nove tehnologije tu odražajo dvižni lestenci (za hitrejše prižiganje sveč) in jedilna miza, ki je skozi tla izginila v spodnje prostore, kjer so jo služabniki pripravili oz. pospravili (enak mehanizem se nahaja tudi v Linderhofu). Ludwig je v tem gradu prespal le sedemkrat, predno so ga razglasili za neprištevnega. Tudi vrt ki se razprostira v ozadju palače je navdihnil Verasille. V notranjosti gradu je tudi Ludwigov muzej.

Ludwig pa je za sabo poleg gradov pustil še številne lovske koče v Alpah, ogleda pa sta vredna tako spominski križ in kapela ob jezeru Stamberg, kot tudi Gnadekapelle v Altoettingu.

Za popotnike
Če vas misteriozno življenje pravljičnega kralja zanima, potem je obisk vseh destinacij več kot priporočljiv. Izlet v lastni režiji je verjetno najboljša izbira, saj pri posameznih lokacijah potem niste časovno omejeni. Pri tem vam je sledeči spletni vodič lahko v izjemno pomoč. Priporočljivo pa je tudi da lokacije obiskujete po kronološkem zaporedju (kot je navedeno v vodiču). Večina lokacij je v neposredni bližini turističnih naselij, kjer je možnosti za nočitev veliko. Cenovno vas nočitve v zasebnih gostiščih stanejo od 40 pa tja do 70 EUR, asketska možnost v kampih pa med 20 in 30 EUR. Turistično informacijski kioski, pa vam nudijo popolne preglede vseh možnosti za nočitev in prosti čas. Neznanje nemščine ni ovira, saj angleščina povsem zadošča. Priporočljiva pa je tudi pohodniška obutev, saj vas čaka kar nekaj hoje.

Luka Lukić