Matematičarke ♥
23. november 2007 ob 6:56 | Borut Levart ||
Hal (Jake Gyllenhaal) ter Catherine (Gwyneth Paltrow) v filmu Dokaz (Proof, 2005) in tudi v Kinotožju 013 z Jonasom. Hal: “Yeah, I think I’ve seen’r at meetings, but I don’t think I’ve ever met’r.” |
*
Okoli leta 212 pr. n. š. Starec se sklanja nad tlemi in nekaj zarisuje s palico. Okoli se meša vreščanje someščanov in vojakov. Prišli so iz Rima, prišli so zavzeti mesto, izropali bodo domove in odpeljali ujetnike. Starca to ne zmoti, bulji v tla, kdaj si pogladi brado, popravi togo in kaj doriše v pesek. Nato predenj stopijo težki sandali, točno na njegovo risbo. “Pojdi z mano!” mu zaukaže vojak. Starec se vzravna in, ne da bi ocenil okolico, vzkipi: “Hej, človek, ne po krogih!” Vojak ostrmi, malo počaka, nakar stisne sulico v roki in starcu prebode prsni koš. Kako naj bi vedel, da je zaklal enega najprodornejših med največjimi od najboljših matematikov, kar jih bo ugledal čas? Seveda tudi ni mogel vedeti, da bo moralo miniti še skoraj dva tisoč let, preden bo Isaac Newton razvil do konca, kar je Arhimed iz Sirakuz že zatipal, in osnoval moderno matematično analizo. Morda pa je v tistem trenutku, ko je starec zavriskal in sta se pogledala, vojak zasumil, zakaj se Arhimed v resnici ni nikoli ne poročil ne imel otrok. Ker je bil morda ženska, zato. A kdo bi vedel, nesrečni vojak že ne.
*
Leta 370. Teon Aleksandrijski prisostvuje rojstvu svojega otroka in je lahko gotov; rodila se mu je hči. Kljub nasprotovanju družbe sklene, da bo otroku pomagal doseči enako visoki postavi tako telesa kot duha. Je en največjih modrijanov v mestu in želi si vzgojiti perfektnega človeka. Punčico svojega očesa od rojstva naprej namaka v svetove znanosti, filozofske misli in govorniških veščin. Dekle zrase z redno telovadbo v postavno in krepko žensko, ki ugrabi pozornost, kjerkoli se pojavi. Skladnost njenih oblin in okončin se lahko meri samo z bistrostjo njenega uma, s katerim navdušuje slepe poslušalce od daleč. Med učenci so tudi krščanski škofje, ki jim ni dosti mar, da je poganka. Ko pa se postara in jo zapusti milina telesa, se vodilni kristjani obrnejo proti njej in jo dajo brutalno umoriti. Za sabo pusti ime: Hipati, prva velika matematičarka. Njeno življenje pozneje upodobi Charles Kingsley v romanu Hypatia. To knjigo je treba prebrati.
*
Leta 1776. Bogatima Parižanoma Germain se rodi hči. Dasta ji ime Sofija. Kako ustrezno! V času boja za ameriško neodvisnost je tudi v Franciji čutiti napetost, ki bo kmalu izbruhnila v revolucijo. Ko je Sofiji 13 let, preživi večino časa doma v knjižnici na varnem pred izgredi z ulic. Njeni sestri se bosta kmalu poročili, ona pa naleti na knjigo o življenju Arhimeda iz Sirakuz in se zaljubi, srce odda matematiki. Nikoli se ne bo ne poročila ne imela otroka. Starša temu seveda nasprotujeta. A kaj v resnici moreta. Povesta ji, da se ukvarjanje z matematiko ne spodobi za žensko in da naj ga opusti. A Sofija hodi ponoči iz sobe v soj sveč in učbenikov. Starše močneje vznejevolji, da ji poskrijejo sveče in obleko, ko jo enkrat spravijo v posteljo. Ampak dekle se ogrne v posteljnino in zakuri poskrit vosek. Njeno srce bije samo še za matematiko. Starša se naposled vdata, Sofija pa postane največja matematičarka do svojega časa. Enakovredno se meri s kolegi velikani, kot so Lagrange, Legendre in Gauss.
*
Okoli leta 1850. Gostujmo Saša Dolenca in zapis: “Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet”.
*
Danes ima Mateja Jamnik 34 let, diplomirala je iz matematike, doktorirala iz računalniških ved in poučuje na univerzi v Cambridgeu. Je mati dveh deklic, ki jih vzgaja z možem Angležem. Raje bi videla, da bi rasli gor v kvalitetnejšem okolju domače Slovenije. A kljub temu, da je ena največjih strokovnjakinj s področja umetne inteligence, se sprašujemo, kdo bi jo zaposlil tu, kjer ima priznano samo srednjo šolo?
23. november, 2007 ob 10:09
Khm, mislim, da ne mores biti v nobeni (miselni ;) ?) disciplini cloveskega udejstvovanja res spica, ce nisi po dusi poet, kar naj bi pomenilo out-of-the-box razmisljanje in free-thinking odnos do preteklosti. Morda prav matematiki najbolj uporabljajo to kot izgovor, ko jih sportniki in strojniki obtozujejo abstraktnosti in dolgocasnosti? :]
23. november, 2007 ob 10:12
Aja, pa she malce crne pragmatike: Mateji bo drzava ze priznala vse njene PhDje (poznam slovensko magistro, ki je studirala v Angliji in priznanje njenih akademskih dosezkov je bila cista formalnost), seveda pa bo problem dobiti sluzbo znotraj slovenske akademije, saj ni plezala po njenih lestvicah prilizovanja….
23. november, 2007 ob 10:17
Zdi se mi, da je muca popapala moj dodatni komentar… Trditev glede Mateje, da “kdo bi jo zaposlil tu, kjer ima priznano samo srednjo šolo?” se mi zdi rahlo pretirana. Imam prijateljico magistro, ki je visokosolski studij opravljala v Angliji, pa je bilo priznanje njene izobrazbe pri nas le gola formalnost. Izjema ali pravilo?
23. november, 2007 ob 11:53
joj, odlomek je prekratek, zdej pa ne štekam glasbe matematikov !
23. november, 2007 ob 14:24
@holzbrenner
ne izjema ne pravilo, zelo odvisno od tega, kaj si studiral, kdo je v komisiji, etc. … poznam precej horror zgodb, pa tudi neproblematicne; vsekakor ti pa nasa akademija da vedeti, da nisi pretirano dobrodosel. kislo grozdje?
23. november, 2007 ob 15:32
@Robert L. Tuva
Podpiram trditev da so ženske enakovredne moškim tudi na področju znanosti!!
Le ena stvar mi ne gre čisto v račun!! “Starca to ne zmoti, bulji v tla, kdaj si pogladi brado…” … “Ker je bil morda ženska…” Talo brado bi težko pripisal ženski!! Lapsus??
Drugače pa juhej za tovrstne prispevke!!!! Komaj čakam na nove!!1
23. november, 2007 ob 15:33
Za Matejo je bolje, da je v tujini, ker tukaj še doktorirati ne bi morala glede na zakompleksanost naših vrlih starih prdcev(’’strokovnjakov”), ki so tam(baje se reče stavbi fakulteta) samo da plačo vlečejo in čisto nič drugega in potem ko grejo v penzijo podarijo doktorat in svoje delovno mesto nekomu iz sorodstva.Potem se pa čudimo, da s našim visokim šolstvom ni nič.Ne govorim na pamet ampak poznam kar nekaj ljudi, ki so sedaj v tujini, ker v Sloveniji niso morali delati doktorata, ker so jim rekli:”čes tukaj ni mesta zate.”
23. november, 2007 ob 15:53
@B2rd: ha ha, mislim, da se je Robert pošalil z Arhimedom. Brada pa je sicer lahko kost spodaj obraza in ko se človek pogladi po njej, mislimo potezo razmišljanja … brada niso nujno dlake.
23. november, 2007 ob 19:51
@omirp
Kot insider (delam na fakulteti) mislim, da glede doktorata nimaš prav. Vseh sposobnih (podiplomskih) študentov so fakultete izredno vesele. Prekleto pa drži tvoja druga pripomba glede zelo omejenega števila delovnih mest za podiplomce.
24. november, 2007 ob 19:52
tisto kar začne v štali lahko gre študirat ven na phd in pride nazaj, ni blema, blem je, če hoče priti nekdo od zunaj kot outsider saj ta ne ve, da mora, če po kakšni neznani poti dobi mesto v štali, imeti gobec zavezan in ne sme nič kritizirat in nič govorit sploh pa ne za tisk.
Po enem dnevu bi ta novinec videl, da je prišel v štalo, ki se drži tistega starega izreka “ne talasaj” (tisti ki so služili vojsko v yugi vedo kaj to pomeni).Strokovni naziv po EU klasifikaciji teh insiderskih ekspertov je “mešalci megle”, ki jih velikodušno plačujejo davkoplačevalci.
No tako mogoče ni samo na dveh naslovih, zato pa tudi so v svetovni špici.
24. november, 2007 ob 23:36
@Sara
Sem spoznal svoje preozko gledanje!! Se posipam s pepelom!!! Preveč sem si zvizualiziral obraz s kosmato brado!!
29. november, 2023 ob 14:24
https://www.ailevecocuk.com.tr