Ostati nepristranski
9. november 2007 ob 11:00 | Jani Sever |V nedeljo bodo volitve za predsednika republike in še referendum za povrh. Na referendumu bodo volivke in volivci odločali o lastninjenju Zavarovalnice Triglav. O tem, za kaj gre, nima prav veliko ljudi veliko pojma. Jasno je samo, da bo glas proti na referendumu, glas proti sedanji vladi, ki je rešitev predlagala. In zdi se, da bo glas proti Lojzetu Peterletu prav takšen. Da je volitvam pridan še referendum, Peterletu najbrž prav nič ne koristi. Še manj mu koristijo akcije njegovih podpornikov, ki so videti povsem nekoordinirane. Kakor da jih vodi nek star refleks “pomladi”, ki pa odkar “pomlad” pomeni oblast, enostavno ne more imeti enakega naboja kot prej.
In vendar. Igor Arih ima prav. Naslednje leto nas lahko čaka ponovno dvojna vladavina ene politične opcije. Predsednik republike in vlada istih barv - ali celo iste politične stranke - ne more biti nekaj, česar bi se lahko posebej veselili. Drnovškova predsedniška vloga je koristnost razdelitve dveh vlog dovolj dobro ilustrirala. Bilo je potrebno, da je nekdo včasih prijel ogledalo in ga pokazal vladi. Drnovšek je na koncu mandata sicer za nekatere videti poražen. A v resnici je vendarle moralni zmagovalec. Ostal je predsednik, ki je predsedniško funkcijo predstavljal kot nepodredljivo. To mu je pravzaprav omogočila vlada s svojimi ambicijami po minimiziranju njegove vloge.
Bila so pač razmerja, ki so to omogočala in po Drnovškovi presoji, so bili konflikti z vlado pač neizbežni. Tudi kadar so mnogi mislili, da nima prav. Tako kot v zadnjem primeru, ko njegovemu predlogu ustavnih sodnikov, odločno nasprotuje Matevž Krivic, saj je predsednik predlagal kar nekaj višjih sodnikov, ki še niso prišli niti do stopnje vrhovnega sodišča. Ampak to je stvar presoje predsednika. Tako kot je stvar presoje praksa, ki oblikuje vlogo predsednika v slovenskem parlamentarnem sistemu. Za to prakso je bil mandat Janeza Drnovška posebej pomemben. Predsedniška funkcija je danes v javnosti nedvomno razumljena kot pomembna. Ne le reprezentativno.
Pravzaprav se tradicija nadaljuje. Konec koncev je bila tudi med dolgoletnima predsednikoma republike in vlade, Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom, vedno prisotna distanca. V javnosti sicer ni bila nikoli predstavljana tako izrazito kot tista med Janšo in Drnovškom. Vendar kakšne posebne idile med funkcijama nikoli doslej ni bilo. Kar je gotovo dobro. Hkrati pa primer razmerja med Kučanom in Drnovškom dokazuje, da najbrž katerakoli politika, ki sta podobnih barv, če sta zares izoblikovani in avtonomni osebnosti, ne bosta nikoli razmišljala in ravnala povsem enako. To najbrž velja tudi za Danila Türka in Lojzeta Peterleta v razmerju do Boruta Pahorja in Janeza Janše.
Kljub temu, da sta sedanja predsedniška kandidata vsekakor videti manj avtonomna od dosedanjih predsednikov republike. Neodvisna kandidata se v javnosti pač nista znala predstaviti kot povsem neodvisna. Tako kot sprememba taktike predvolilne kampanje pred drugim krogom, v smer, ki je bolj provladna, jemlje tovrstno kredibilnost Peterletu, ima Türk s simbolno avtonomnostjo težave zaradi tesne bližine Boruta Pahorja, ki je trajala ves čas predvolilne kampanje. A to očitno v očeh volivk in volivcev sploh ni težava. Peterle, ki je v prvem krogu deloval kot bolj neodvisen, je dobil presenetljivo malo glasov. Türku pa pogosta rokovanja s Pahorjem, kot kaže, samo koristijo.
Za predsednika republike bo, upajmo, kljub temu njegova neodvisnost ostala najbolj zaželena lastnost. To bo pomembno tako v prihodnjem letu, kot kasneje. Ne glede na to kdo bo na oblasti. In ve se, kdo vodi vlado. Kdo jo bo vodil po letu 2008, je zaenkrat samo stvar ugibanj.
Jani Sever
9. november, 2007 ob 11:46
Ja, res je, nič se še ne ve, kdo bo vodil vlado po 2008 in kaj vse se bo še do takrat zgodilo. Zato je razmišljanje, da bi za Slovenijo bilo boljše, da bi izvolili “pomladnega” predsednika, ker bo vladala levica, vsaj preuranjeno, (če ne še kaj drugega). Kako zgleda situacija levo-desno lahko vidimo zdaj. Drnovšek ni mogel kaj bistvenega vplivati, ker je pač taka vloga predsednika.
Prepričana sem, da je res veliko bolj važno kot L-D, značaj in način funkcioniranja. Če je kdo usmerjen v prihodnost, ( se ne ukvarja pretirano s preteklostjo, svojimi lastnimi travmami ter bolj ali manj zavednimi reparacijskimi težnjami, je glede tega svoboden in zato lahko bolj objektiven), če je povezovalen, (lahko združujejo različne interese), če zna prisluhniti drugim, (lahko upošteva opozicijo, ki je varovalka in ni takega glasovalnega stroja kot zdaj). Prepričana sem, da potrebujemo take ljudi. In zdi se mi, da se Pahor in Turk taka. Sem mar preveč naivna? Upam, da bosta imela priložnost dokazati, da nisem.
9. november, 2007 ob 11:57
“Igor Arih ima prav.”
S tem se pač ne morem strinjati. Če Peterle dobi volitve bo celo leto pomladna stran na položajih vlade in predcednika! Kar pomeni da bodo imeli možnost izvolitve ustavnih sodnikov, kar pa se mi v današnjih razmerah in ozračju na desnici ( ki govori o vezeh iz ozadja, ki jih ni malo) zdi pomembno vprašanje. Torej podpora Peterletu z namenom da bo nadzoroval delo levice, ki naj bi že zmagala naslednje parlamentarne volitve se mi zdi absurdna in nekoliko prenagljena. Mislim da volilci ne bodo taktizirali in se bodo odločili trenutnim razmeram primerno.
9. november, 2007 ob 12:09
Upam tud jaz, vendar se bojim, da sem jaz še bolj. Notorično upam, da se na obzorju pokaže neko novo jedro, manj spolitiziranih mlajših perspektivnih posameznikov, ki bodo dojeli osnovno pravilo uspeha, in to je združevanje (ne pa predalčkanje za funkcije)…ne vem, morda SMS, ki je dobro začela in upam, da bo nadaljevala korektno in iskreno….
Mi pa bomo, glede na uravnoteženost medijev vklopili naše internet kolesje ter po svojih močeh obveščali in informirali da jih podpremo in predstavimo javnosti.. Mau otročje naivno pa kaj morem,….nobody’s perfect :(
9. november, 2007 ob 12:30
Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.
9. november, 2007 ob 12:31
Samo upam, da bomo končno dobili predsednika države in predsednika vlade, ki bosta neosamosvojitelja.
9. november, 2007 ob 12:46
se strinjam, sedanja oblast komaj čaka, da bi bil izvoljen Peterle, da bo predlagal njim všečne ustavne sodnike in bodo lahko šarili še po ustavi, ker želijo vstopiti v vse pore družbe, kot je lepo povedal gospod Drnovšek.
Te možnosti jim ne dam!
Ustavni sodniki so tisti, ki so zadnja obrambna linija, da ostane cerkev ločena od države.
Kje je bil Arih, ko je Peterletu dobro kazalo?
Se je ustrašil, da ob izvolitvi Türka ne bo imel zmagovalnih referenc s katerimi bi v prihodnje dobival nove kliente? :)
Kaj je slabše?
Imeti 4 leta predsednika države in vlade z leve ali potrpeti (tvegati) eno leto z obema z desne?
Ne bomo taktizirali. Ziher je ziher.
9. november, 2007 ob 12:54
arih ima mogoče prav (odmislimo nekredibilno namakanje magnifica, ki se sicer deklarira na turkovem sajtu kot njegov podpornik), a v tej vlogi ni pravi, ki bi o tem govoril dva dni pred volitvami in z vsem spoštovanjem, tudi vest ni pravi medij, ki bi tako (se sprašujem če ne celo komercialno) komentiranje trobila v net.
9. november, 2007 ob 13:33
Mirjana, tudi jaz imam tako vizijo pa če nas bo več in več se bo gotovo uresničila.
9. november, 2007 ob 13:44
“Igor Arih ima prav”.
Torej naj bi zdaj ne glede na to kar kandidata povesta in mislita, kako se (re)prezentirata ter katere prioritete in poudarke uporabljata, bilo kar samo po sebi dobro, da je kao neko ravnovesje med desnim predsednikom in levo vlado? In predsednik naj drži ogledalo vladi? Halo?!
Ali niste mediji tisti, ki naj postavijo ogledalo vladi? In predsedniku! In politiki nasploh!
Kako lahko urednik medija, ki je s Sarkićem pionir glede nastavljanja ogledal in neprehitrega zadovoljstva z odgovori, ki jih liki v ogledalu ponujajo, stoji za idejo a priori dualizma ene barve predsednik, druge vlada?
Levica, če bo taka vlada izvoljena, ne bo kot izvršilna oblast čisto nič boljša ali slabša, če bo predsednik države tudi z levice (ali desnice). Bo pa za vse dobro, če bodo mediji začeli zahtevati več vsebine, preverjali informacije in jih ne le plasirali kot dejstva oziroma poročila s tiskovk, soočali različna mnenja in sami od sebe širili obzorja in polje politike. Vest je vsaj zame odlično zaorala v te nove ledine, naj se zdaj ne poneumi.
Andrej Urbanc
9. november, 2007 ob 13:51
Ne obstajajo nepristranski predstavniki, ni mogoče.
Jaz res ne vem, od kod to prepričanje.
Treba je vzeti na znanje , da je Slovenija izrazito levičarska državica (iz več razlogov, zgodovinskih, kulturnih, ekonomskih, sovialnih itd.) in da bo tudi v bodoče in da bosta bodisi naslednja vlada kot predsednik oba levičarja (novinarji, intelektualci in akademiki itak).
In to je to (edina čudna stvar je ta, da je taka nazadnjaška država v Eu).
9. november, 2007 ob 15:20
Ne strinjam se s tem, da je Slovenija levičarska država, prej bi rekel, da je izrazito desničarska. Vendar je pojem levo-desno malo narobe razumljen. Zakaj naj bi bila denimo LDS leva stranka? Kaj pa Zares? SDS se je nedavno še imenovala Socialdemokratska stranka. Ali so bili zato levičarji? Pa tudi Pahor je bolj podoben kakšnemu Blairu, ki v svetu ne velja ravno za levičarja.
9. november, 2007 ob 15:25
Nazivi strank ne odražajo njihove usmerjenosti. Tudi nacisti so imeli v nazivu Nacional SOCIALISTIČNA DELAVSKA stranka. Pa niso bili nič bolj levi zaradi tega. Slovenija je tipična sredinska država, oziroma država mediokritete. Vsak odklon je sankcioniran.
9. november, 2007 ob 16:34
Peterle ni povedal niti enega vrednega sklopa stavkov. Peterle mi deluje kot brundajoči klon brez pravega repa in glave. Slovenija si pač zasluži najboljše. Peterle je zelo nekakovosten, žaliboga tako je. Stalno riše neke kičaste slike orgličarske turbo porno politične krajine. Da ne bomo od sladkorne pocrkali, zato sem se odločil za Danila, sicer pa Peterle niloli ni bil moja izbira. Ni frekvence.
9. november, 2007 ob 16:40
Škoda da vest ni imela soočenja v drugem krogu, tista so bila še najboljša! :)
9. november, 2007 ob 17:04
Medek…..two thumbs up!!!!!
9. november, 2007 ob 17:05
Sploh ne vem zakaj razprava o tem, kaj je v Sloveniji levo ali desno.
Znano je namrec, da je slovenska politika s temi pojmi mocno skregana.
Poglejte malo stranke v tujini in kaj v Evropi pomeni levo ter desno…Slovenci smo dalec od tega, da bi sploh lahko govorili o levem, desnem ali sredinskem.
9. november, 2007 ob 18:29
meni se slovenska scena zdi vedno bolj podobna ameriški … z republikanci in demokrati. tudi tam so liberalci (tisto čemur rečejo liberalci) bolj na levi. če bi imeli večinski sistem, bi imeli točno to. Zdaj pahljača strank (sicer mislim, da je za nas proporcionalni sistem boljši) malo prikrije to osnovno delitev, ampak ne več prav dobro.
9. november, 2007 ob 20:56
“Refleks pomladi”? Tile, ki si pripisujejo “pomlad, osamosvojitev, glave v torbi” in kar je še terminov za zaslužne heroje, so le še stare ovijalke, ki sesajo, sesajo in, če jih ne odsekaš… izsušijo in uničijo drevo, gostitelja.
Kot je res, da niso imeli “glav v torbi”, vsaj precej manj kot drugi državljani RS (med osamosvajanjem!), je res da so imeli roke, ne glave, do komolcev v “torbi”.
Kaj bi še radi? Pojdite v politični pokoj in uživajte sadove svojih “tveganj”. Saj vam nič ne moremo! Vse je zastarano.
9. november, 2007 ob 21:05
AMEN
9. november, 2007 ob 21:35
Seveda anton, danes je enostavno govoriti o osamosvojitvi in jo jemati za nekaj samoumevnega, dejstvo pa je, da če bi se bilo takrat kaj zalomilo, bi bili načrtovalci osamosvojitve danes nastanjeni po zaporih ali pod rušo, midva bi komunicirala v srbohrvaščini, Danilo Tuerk pa bi bil veleposlanik ZRJ pri OZN.
9. november, 2007 ob 21:39
Farad,
kako si lahko tako prepričan? Mislim, da so imeli tudi plan B.
9. november, 2007 ob 21:42
Čudno se mi pa zdi, da vsi, ki se tako trkajo po prsih, pozabljajo na glavnega osamosvojitelja Kacina.
9. november, 2007 ob 21:47
Ja, plan B je imel verjetno obliko cianidove kapsule. Kakšen plan B??? Kaj bi bila alternativa osamosvojitvi??? Pravim samo, da so tisti politiki v prvih vrstah (med katerimi ni samo Peterle, Janša temveč med drugim tudi Kučan in Drnovšek) dosti več tvegali kot Danilo Tuerk, ki je najbrž človek za vse sisteme, pač previden pragmatik, karierist, ki bi v primeru tvojega plana B tudi danes bil ugleden diplomat, čeprav v imenu kakšne druge države.
9. november, 2007 ob 22:37
Arih je imel je točno izjavo pred meseci na začetku kampanje, ko je duhovičil, da vedno dela za tistega kandidata, ki bi tudi brez njega zmagal - z dodatkom, da to velja tudi za primer poraza. Njegov prispevek je dobesedno zgolj strošek. O političnem marketingu evidentno ne ve kaj dosti - morda bo po tem fiasku to vsaj samemu sebi priznal. Da tudi o politiki ne ve nič več, pa dokazuje komentar na Vesti, kjer obupano in obupno racionalizira svoj angažma z nekakšno levičarsko mazohistično skrbjo za samonadzor. Halo?! Predsednik republike načeloma ni opozicija in tudi nima pravih vzvodov, da bi to bil. Drnovšek je zasilno in za visoko ceno interveniral, ker je LDS razpadala, Pahor pa partneril z Janšo. Skratka nobene nevarnosti ni, da bi Slovenija ostala brez opozicije, če sedanji oblastniški požeruhi padejo s prestolov. In Sever bi moral to vedeti bolj kot marsikdo drug.
10. november, 2007 ob 1:54
Če sledimo logiki Severja, bi kazalo spremeniti političnin sistem, in sicer tako, da bi ukinili institucijo predsednika države. Namreč, če bi predsednika države, s tako malo pristojnostmi, kot jih ima slovenski, volili na način, kot to počno drugje v svetu, bi predsednika izvolil kar v parlamentu. Bolje rečeno - (vladna) večina v njem. Ker bi bilo to z vidika Severjeve poante (= da mora biti predsednik republike nekakšna ‘opozicija’ premieru) še slabše, kot je neposredna izvolitev predsednika s strani državljanov, državljank, kar prakticiramo v RS, ta opcija odpade.
Ostane še ena opcija, in sicer - predsedniški sistem. A ta je še slabša od izvolitve predsednika v parlamentu s strani (vladne) večine. Namreč v takšnem sistemu ima predsednik relevantno težo, tj. ima dvojno vlogo, vlogo šefa države in vlade. Na Severjevo žalost so v predsedniškem sistemu funkciji združeni v eno osebo. Ker je malo verjetno, da je možno biti sam sebi opozicija, tudi ta opcija odpade. Kot rečeno, ostane samo še sistem, kot ga prakticiramo v RS. Ker tudi ta (z vidika Severja) ni popolen, bi bilo nemara najbolje, ako bi funkcijo predsednika kar ukinili. Nemara bi tako prišla bolj do izraza Janijeva novinarska drža, ki naj bi bila ‘po logiki stvari’ opozicijska do oblasti… He! He! Jani za predsednika!!!
10. november, 2007 ob 7:38
za kaj noče kandidirati kdo, ki ni profesionalni politik, pa ima vseeno dovolj prepoznavnosti in kredibilnosti - to ni mogoče, ker ni nikakršne civilne družbe, ki bi sploh lahko in imela kaj povedati - zato bomo v vsakem dobili predsednika, ki si ga zaslužimo, pa če nam je to všeč ali pa ne
10. november, 2007 ob 10:10
ravno Turk ni profesionalni politik.
10. november, 2007 ob 11:50
Jani: ” Jasno je samo, da bo….”
Vam očitno res.
10. november, 2007 ob 15:10
Citat :
“Treba je vzeti na znanje , da je Slovenija izrazito levičarska državica (iz več razlogov, zgodovinskih, kulturnih, ekonomskih, sovialnih itd.) in da bo tudi v bodoče in da bosta bodisi naslednja vlada kot predsednik oba levičarja (novinarji, intelektualci in akademiki itak).
In to je to (edina čudna stvar je ta, da je taka nazadnjaška država v Eu).”
To je zelo res ! In zakaj je tako ! Ker smo imeli pred letom 1990 “najboljši sistem na svetu” in ker učinki tega še trajajo skozi medije. Predvsem tiste, ki se pritožujejo da ni svobeode medijev, in ki so leta 1990 kričali kako je osamosvojitev iluzija, dober dan žalost itd….
V tej nesvobodi pa ti isti svobodno kričijo čez desno vlado. Vsaj 3 leta prezgodaj se je sesul komunistični sistem, da bi poleg dnevne inflacije in drugih veledosežkov, pokazal še druge svoje krasne “primerjalne prednosti”.
Sicer pa so glavna veja oblasti mediji: to ve vsak tepec. Lahko vsakega zrušijo, prej ali slej. To so dobro imeli naštudirano v komunizmu. V komunizmu namreč ti kao “svobodoljubni” novinarji ne bi mogli niti pisniti, če bi pisali takšne prispevke, čez aktualno oblast, kot danes. Ali pa v čuzo, se je včasih reklo.
Nič ne pomnite in nič ne “kužite” tovariši !
Vendar tudi to se spreminja, čeprav počasi, levičarska retorika se počasi prazni. Ko bo kao nova vlada pred dejstvom, da mora konkretno kaj narediti, bo pa velik problem.
10. november, 2007 ob 15:26
O, Bojc1, si spet tukaj!
11. november, 2007 ob 8:28
Se ti zdita Kučan in Drnovšek enako obarvana?
11. november, 2007 ob 11:26
Vilek, se popolnoma strinjam s tabo in tudi s trditvijo Farada, da je Türk “pač previden pragmatik, karierist, ki bi v primeru tvojega plana B tudi danes bil ugleden diplomat, čeprav v imenu kakšne druge države.” Revolucijo eni izvedejo, drugi pa od nje profitirajo - tega si nisem izmislil jaz. To je to. Je pa zanimivo, da je bilo ravno pri nas razčiščenje z zločinskim sistemom nemogoče. To nekaj pove o narodovem značaju. Več o tem lahko preberete v Bučarjevi knjigi Rojstvo države.
11. november, 2007 ob 12:04
To pot se s Severjem v glavnem strinjam, razen v mnenju, da ne bi bilo dobro imeti vlado in predsednika iste opcije. Predsednik je neposredno izvoljen in če je osebnost, potem ne bo prikimaval vladi, katerekoli opcije je.Gaspari bi v tem smislu bil boljši. Turk pa, če bo izvoljen, se bo mogoče upal v novi vlogi bolj profilirati, kot je pokazal pred volitvami.
Pterele pa je kot predsenik prve vlade poklonil premoženje v naravi cerkvi in razlaščencem, kar ni naredil niti njegov “kolega” krščanskodemokratske stranke Nemčije Kohl s premoženjem DDR.S tem je nepovratno zaznamoval našo bodočnost in je odgovoren za velik del velike diferencijacije v Sloveniji..
11. november, 2007 ob 20:28
Narod je povedal svoje. Arih nima prav!
JJ je načrtoval pot na Kitajsko tako, da ga ni doma ob razglasitvi zmagovalca.
Ni mu treba javno priznati poraza in čestitati zmagovalcu!
12. november, 2007 ob 10:27
Narod je povedal svoje, se strinjam in sem tega tudi vesel (kajti se je izkazalo popolnoma pravilno to kar sem pravil).
Slovenci so izrazito levičarji in torej stereotip, ki velja v tujini SLOVENEC=KOMUNAJZER velja.