Komentar - Jože
6. november 2007 ob 14:49 | Vest |Slovenski celovečerni film Voda v očeh je vsekakor nenavaden. Ustvarila ga je mlada ekipa in jaz, študent fizike. Nastal je v nenavadnih okoliščinah, na nenavaden način in je nenavadno presenetil. Nastal je skoraj brez sredstev, z ustvarjalci, ki so sodelovali brez honorarja. Filma nismo posneli in tudi nihče od naše ekipe pri filmu ni sodeloval, ker bi hotel postati slaven ali se afirmirati v kakršnih koli krogih že. Film smo posneli zaradi nas samih, zato da poskusimo nekaj novega, preizkusimo sami sebe. In potem se je zgodilo, kar se je zgodilo.
Na 8. Festivalu slovenskega filma se je naš film uvrstil v tekmovalni del in tekmoval z deli najbolj imenitnih slovenskih filmskih ustvarjalcev. Film je prejel Vesno za najboljši scenarij, nagrado občinstva in nagrado kritikov. Tega nihče od nas ni pričakoval.
Po tem, kar se je zgodilo, smo čutili dolžnost, da film predstavimo širši javnosti. Potrebovali smo pomoč. Za njo smo zaprosili slovenski filmski sklad. Ta nas je sprejel s toplimi čestitkami in obljubil pomoč. Po dveh letih čakanja, te še vedno ni. Primer postane še bolj začinjen, če upoštevamo, da so nekateri filmi, predvajani na ostalih epizodah festivala in ki niso prejeli nobenih nagrad, to pomoč dobili.
Smo na filmskem skladu koga prizadeli? Mogoče s tem, da ustvarjalci nimamo filmske izobrazbe? Ali vas je pa zabolelo to, da naš film ni produkt filmskega sklada? Ali se pa ne morete sprijazniti s tem, da lahko včasih nastane lep film skoraj brez proračuna?
Vse kar lahko naredimo je to, da se sprijaznimo s tem, da smo z našim filmom postali del konfliktne situacije, ki jo slovenski filmski ustvarjalci poznajo že vrsto let.
Bilo bi pa preveč dolgočasno/že slišano, če bi se zgodba tukaj končala. Film Vodo v očeh smo uspeli širši javnosti predstaviti z lastnimi sredstvi, pred nekaj tedni se je vrtel v Kinodvoru. Zaradi velikega povpraševanja pa se film v ljubljanski Kinodvor vrača še jutri, v sredo, in meseca decembra.
V ta film smo vložili veliko. In zato smo ponosni nanj z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi platmi vred. Naša zgodba verjetno ni najboljša motivacija za mlade filmske ustvarjalce. Je pa dokaz, da se najde pot, če se hoče.
Jože Baša
6. november, 2007 ob 15:42
luteransko razmišljanje fanta iz katoliške vasi me veseli. Baša je to vse lepo, skoraj poetično in pičkohvatno razložil. Toda kdor ga osebno pozna se je glih poscal od smeha.
Toda roko na srce - film je dober in pošteno narejen !!!
Ne morem mimo tega, namreč najdel se je še en kreslainšček, ki bo prodajal “romantične” meglice z ravnice.
6. november, 2007 ob 16:18
Pa kakšno pomoč iščeš. Saj si film že posnel. V distribucijo z njim!
6. november, 2007 ob 19:07
Valda, ker distribucija v slovenskih kinematografih, promocija in transfer na filmski trak staneta natanko 0?
Anyways, sam ideja ustvarjalcem filma. Think outside the box. Dejte stvar na net, kot brezplačen download, bodite underground in ni dvakrat za rečt da bo kultni status pomenil več kot tistih par tisoč, ki jih lahko dobite prek filmskega sklada.
PS: Pa ne nobenmu povedat ampak so podjetja pripravljena sponzorirat take alter-projekte (ker si lahko pri miljonskih bađetih za oglaševanje privoščijo tudi kakšen alter prijem).
6. november, 2007 ob 21:22
“Nastal je v nenavadnih okoliščinah, na nenavaden način in je nenavadno presenetil. Nastal je skoraj brez sredstev, z ustvarjalci, ki so sodelovali brez honorarja. Filma nismo posneli in tudi nihče od naše ekipe pri filmu ni sodeloval, ker bi hotel postati slaven ali se afirmirati v kakršnih koli krogih že. Film smo posneli zaradi nas samih, zato da poskusimo nekaj novega, preizkusimo sami sebe.”
Ja valjda, pol pa preizkušajte sami sebe še naprej in se obnašajte nenavadno do konca in ga dajte v distribucijo na net in odjebite to slovensko sceno do konca!
7. november, 2007 ob 13:28
Brez zamere, ampak jaz bi ga raje videla (in ga tudi bom) na pravem velikem platnu, s kvalitetnim zvokom, ne pa na tem bogem ekrančku od PCja. Morda bo fant kaj zaslužil in se drznil posneti še kaj. V fiziki verjetno ne bo naredil kariere.
7. november, 2007 ob 14:59
Kar čeden fant, moram reči. Že zato se ga splača videti velikega. ;)
Ali si sam njegov film zasluži veliko pozornost, je drugo vprašanje … Zgodba, kako je film nastal, je že zanimiva. Zanimiva je tudi misel, kaj bi nastalo iz konkretnega proračuna … Ampak stvarnost je takšna, kakršna je, in ta je, da gre po mojem mnenju filmu ocena 2,5/5. Dosti je skratka vsaj tako dobrih filmov. Vsekakor se pridružujem dobrim željam avtorju za naprej.
7. november, 2007 ob 17:43
iskrene čestitke vsakemu, ki se spravi in posname film! kader za kadrom, montaža, polaganje zvoka… ogromno nevidnega dela za vsako sekundo filma. ga grem seveda pogledat!
8. november, 2007 ob 2:46
Ga bom definitivno pogledal. Pa če bom moral v Ljubljano (kar je sicer smešno).
Sem pa tudi za to, da bi se distribucija izvajala preko ‘primernejših’ medijev - interneta. Sicer je to stvar avtorjev, ampak, če je (bila) želja (zgolj) ta, da bi čimveč ljudi videlo film, je odgovor na dlani. Obenem se pa spet postavlja vprašanje, kdaj/kako bo internet (pri nas) postal dovolj profitabilna platforma za take zadeve, da ne bo (vsaj pri manjših projektih) treba povečevat in snemat na trakove (al kako to gre?), ker to je res že old-school. (naj ne omenjam, da se ravnokar nahajamo na enem od poskusov digitalizacije takšnih in drugačnih vsebin z omenjeno distribucijo…)
8. november, 2007 ob 6:08
Michael Moore je po tem, ko je prišel Sicko v kino in ko si ga je s spleta presnelo veliko ljudi, dejal, da nima nič proti presnemavanju. Njemu da je važno čim večje občinstvo. (Vir: kratek odstavek v Wikipedii.)