To, da slovenski novinarji bijejo hud boj za svobodo, smo v zadnjem času lahko pogosto slišali. Ne samo doma, kot veste se o tem govori in piše tudi v tujini. Dasiravno je jasno kot na dlani, da šopek slovenskega novinarstva ni samo številen, močno variira tudi kvaliteta. A o tem kdaj drugič, če dovolite.

5. novembra opoldne se je vsakodnevna rutina za trenutek ustavila za nekatere slovenske novinarje, lahko zapišemo tudi medije. Zgodilo se je nekaj zanimivega. Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) je pozval novinarje vseh slovenskih medijev, naj točno opoldne za dve minuti prekinejo delo, vstanejo in tako protestirajo zaradi slabšanja razmer ter izrazijo medsebojno solidarnost in podporo zahtevam po socialni, pravni in profesionalni varnosti. Pozivu se je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, na spletni strani Sindikata novinarjev pa je tudi zapisano, da so se pozivu k prekinitvi dela odzvali v številnih medijih po Sloveniji, tudi v redakcijah, kjer novinarji niso sindikalno organizirani.

Poziv na protest pred dvigalom na RTV Slovenija Foto: DENIS SARKIĆ/VEST

Ob tej priložnosti je izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije javnosti posredoval posebno izjavo, notranji novinarski sindikati so ponekod na uprave naslovili pozive glede na najbolj pereče probleme pri posameznem izdajatelju, nacionalni sindikat pa je dan akcije »Postavi se za novinarstvo!« zaznamoval še s pozivom vladi Republike Slovenije, naj zagotovi koordinirano ukrepanje za prenehanje kršitev zakonitosti v zvezi s svobodnimi novinarji. Republiškemu delovnemu inšpektorju je izvršni odbor posredoval zahtevo po inšpekcijskem nadzoru pri delodajalcih, ki izdajajo medije, sindikalnim zvezam pa pobudo k skupni obravnavi problema vse večje prekernosti dela.

Skratka, nekaj se premika.

Za začetek novinarske konference sta predsednik SNS Iztok Jurančič in podpredsednica SNS Neva Nahtigal sta predstavila problematiko, predsednik sekcije pogodbenih novinarjev RTV Slovenije Matjaž Frangež pa je opozoril, da javni zavod krši sklepe računskega sodišča iz leta 2004 (Frangež je tudi mnenja, gre v več kot 50 odstotkih primerov honorarnih zaposlitev za izogibanje sklepanju delovnih razmerij):

“Pred kratkim mi je pokazala ena kolegica z radia, ki v bistvu neprestano dela, svojo pogodbo in mislim, da je bil znesek tam nekje okrog 700 evrov”.

Potem pa so se debati pogumno (tudi s svojimi pričevanji, kar iskreno cenim) pridružili še kolegi z različnih medijev. Prva je spregovorila kolegica (”pogodbenica”) z Radia Slovenija) in razvila se je zanimiva debata, v kateri se je vključil tudi predsednik Društva Novinarjev Slovenije Gregor Repovž:

“To je edina panoga, ki lahko del zaposlenih zaposluje preko avtorskih pogodb”.

Izmenjava mnenj se je nadaljevala:

“Ja, js lahko kratko rečem, se počutim odgovornega”.

Še zaključek:

“Nobena vlada ni večna, a ne”.

Katja Lenart