Predsednik vlade je po prvem krogu predsedniških volitev dejal, da so centri moči iz ozadja poskrbeli za sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Rožman, da bi vplivali na rezultat. Tema je res neprijetna za Lojzeta Peterleta. V debatah o kolaboraciji in drugi svetovni vojni v Sloveniji desnica praviloma izgublja. Za levico se je kot takšna pred zadnjimi volitvami izkazala tema izbrisanih. In vlada je zdaj, tik pred drugim krogom volitev pripravila besedilo predloga ustavnega zakona o izbrisanih. Tokrat zarote ni.

Vlada je konec koncev predlog zakona o izbrisanih pripravljala tako rekoč od nastopa mandata. Prvi osnutek je pripravila konec leta 2005. Ker glede njega ni bilo potrebnega soglasja, je ostal tako rekoč nepoznan. Bil je seveda v izrazitem nasprotju z odločbama ustavnega sodišča o izbrisanih, sprejetima februarja 1999 in aprila 2003. In novi predlog je skoraj popolnoma enak kot tisti iz decembra 2005, se pravi, da ne upošteva odločb ustavnega sodišča in da glede njega ni potrebnega soglasja. Zakaj se je torej vlada vendarle odločila, da ga objavi?

Popravo krivic predlagani zakon predvideva za izbrisane, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji po Zakonu o tujcih že zaprosili, vendar prošnji ni bilo ugodeno. Kot pravi Matevž Krivic je nasprotovanje odločbi US v zanikanju samega nezakonitega izbrisa, ki je prizadel vseh 18.305 izbrisanih brez izjeme. Hkrati pa opozarja, da se je zakon v eni točki od decembra 2005 le bistveno spremenil. Člen, ki je prej pravico do povračila škode, vsaj načelno priznaval, sedaj izbrisanim to ustavno pravico jemlje. Vlada je torej svoje stališče do izbrisanih zaostrila.

Novost v predlogu je takoj postala argument, s katerim je SNS napovedala podporo novemu zakonu. To mu seveda ne zagotavlja potrebne dvotretjinske večine, a sprejem zakona tako ali tako ni mogel biti vladni namen, saj je jasno, da takšnemu opozicija nasprotuje. Kaj je torej namen? Trditi, da gre za načrtno delovanje vlade v prid Lojzetu Peterletu bi bilo premalo natančno. Predsedovanje Evropski uniji, ko je treba takšne stvari vsaj poskušati reševati, je gotovo vsaj enako pomemben motiv. Aleksandar Todorović pa je izpostavil tudi tožbo izbrisanih proti državi na mednarodnem sodišču v Strasbourgu, kjer ravno zdaj čakajo na odgovor slovenske vlade.

Pristop ne preseneča, saj je bilo ves čas jasno, da bo vlada, ki je na oblast prišla tudi s pomočjo izbrisanih, le te uporabila, ko ji ne bo šlo najbolje. Prvi krog predsedniških volitev, z velikim uspehom Zmaga Jelinčiča, je bil najboljši lakmusov test političnih preferenc slovenskega volilnega telesa. In Janez Janša je takoj pokazal, da znake zelo dobro razume. Kot je dejal Branko Grims, je zgodba o izbrisanih za SDS izjemnega pomena, saj se dotika tako človeških usod kot temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve: “… torej samega temelja slovenske državnosti.”

Pozorno poslušanje Branka Grimsa pa razkriva tudi usodo predlaganega ustavnega zakona. “Ne delamo pa si utvar, da bodo pogajanja dolgotrajna in težavna, saj bo potrebno soočiti veliko argumentov, vendar SDS od teh temeljnih načel zanesljivo ne bo odstopila niti za en korak,” je bil jasen Grims. Ali SDS torej računa, da bodo izbrisani v prihodnjem letu ponovno odigrali vlogo ene od osrednjih predvolilnih tem? To bi bilo vsekakor dobro. Grims ima namreč glede nečesa gotovo prav - gre za temeljni odnos do slovenske državnosti.

Jani Sever