Za začetek (ob mednarodnem dnevu revščine) nekaj dejstev:
več kot šestina človeštva oziroma 1,2 milijarde ljudi je prisiljenih preživeti z manj kot dolarjem na dan (in to je kriterij za absolutno revščino). Vsak dan zaradi lakote umre 24.000 ljudi, kar pomeni, da vsake 3,6 sekunde zaradi lakote umre en človek. Toliko o statistiki, prakso realnega življenja in umetnost preživetja najbrž poznate sami.

Odpraviti absolutno revščino do leta 2015 je poglavitni cilj, ki si ga je leta 2000 zastavilo 189 voditeljev držav sveta. Podpisali so Milenijsko deklaracijo, s katero so se zavezali, da bodo rešili može, žene in otroke iz skrajne revščine, ki jih razčloveči in jim jemlje človeško dostojanstvo. To so zapisali v osmih razvojnih ciljih tisočletja, v okviru katerih želijo zmanjšati skrajno revščino in lakoto, vsem zagotoviti osnovnošolsko izobrazbo, spodbujati enakost med spoloma in neodvisnost žensk, zmanjšati umrljivost otrok, izboljšati zdravje mater, obvladati HIV/AIDS, malarijo in druge bolezni, povezane z revščino, zagotoviti trajnostni razvoj okolja ter vzpostaviti svetovno partnerstvo za razvoj.

Na ljubljanskem Kongresnem trgu so ob mednarodnem dnevu revščine različne organizacije postavile stojnice in tako opozarjale na dejstvo, da je revščina med nami. Tu je nekaj razmišljanj različnih ljudi, različnih starosti, z različnimi prepričanji in izkušnjami:

“Stanje je alarmantno takrat, ko se otroci onesvestijo v šoli, ker niso od prejšnjega dne nč jedli.”

Katja Lenart