Na uredništvo smo dobili odgovor Simone Toplak (Časnik Finance) na pismo Lidije Bregar (direktorice Korporativnega komuniciranja, Sava, d.d. ), ki smo ga na Vesti objavili 12.oktobra (” Bohorič ni tajkun“). Kot kaže, je namreč komentar Simone Toplak v Vesteh na Vesti (11.oktobra) povzročil svojevrstno verižno reakcijo. In zato tokrat objavljamo odgovor Toplakove:

Bohorič dvajsetkrat nad povprečjem

Odgovor Janezu Bohoriču, Sava, o tajkunih

V odgovoru na komentar o tajkunih, ki je bil objavljen na Vest.si 11. oktobra 2007, si je PR Janeza Bohoriča oziroma družbe Sava privoščil več manipulacij.
Prvič. Veliki slovar tujk Cankarjeve založbe pod pojmom tajkun navaja: 1. naslov nekdanjih japonskih šogunov, 2. bogat podjetnik z velikim vplivom na politiko in družbo; fig. bogataš, ki je to postal brez zaslug in dela. Jaz sem mislila zares, in ne figurativno, kar je jasno zapisano.
Drugič. Da premoženje Janeza Bohoriča bistveno ne odstopa od premoženja povprečnih Slovencev, ni res. Iz poslovnega poročila Save za leto 2006 je razvidno, da so Bohoričevi bruto prejemki za leto 2006 znašali 79.628.000 tolarjev, kar je 332.281 evrov. Povprečna slovenska bruto plača je bila lani skupaj za dvanajst mesecev 14.554 evrov. To pomeni, da so prejemki Janeza Bohoriča znašali 22,8-krat več od povprečne slovenske letne plače.
Janez Bohorič je med drugim decembra postal član nadzornega sveta Merkurja. Članom na mesec pripada tisoč evrov bruto nadomestila, poleg tega pa jim pripada še 200 evrov bruto sejnine. Le s to funkcijo Bohorič zasluži skoraj za povprečno slovensko mesečno plačo. Člani nadzornega sveta pa dobijo tudi nagrado iz dobička družbe.
Tretjič. Janez Bohorič je, kot navajajo v Savi, lastnik 706 delnic družbe. To bi bilo po včerajšnjem tečaju za delnico 388 tisoč evrov. Seveda pa ni pomembno, koliko delnic Save ima osebno Janez Bohorič. Pomembno je, da obvladuje Savo (ob sestavi nadzornega sveta je nezamenljiv) in celotno kapitalsko mrežo, ki je spletena okoli nje – tako Merkur, tako Gorenjsko banko in Abanko kot (kljub nekaterim nesoglasjem) NFD. O sestavi in povezavah v Gorenjski oligarhični navezi je podrobno pisal Stane Kovač, kolumnist Financ. Članki so dostopni na spletu. Bohorič trdi, da je mreža izmišljotina. Vprašanje je, komu verjamete.
Pomembno pa je še eno dejstvo. Bohorič ne zanika, da razmišlja o menedžerskem odkupu. Še več. V intervjuju za Mag iz aprila letos pravi: »Ne bi bili normalni, če o tem ne bi razmišljali, vendar to počnemo glede na možnosti, kakršne imamo. Govoriti pri Savi o menedžerskem odkupu večine kapitala je fantaziranje. Sava ima več kot petsto milijonov evrov tržne kapitalizacije.«
Četrtič. O Bohoričevem vplivu na politiko ni dvoma. Glavni direktor DO Sava je postal leta 1978, torej še v časih samoupravljanja in komunizma. Uradno je zapisano: »Svoje delo v Savi je prekinil v letih 1984 do 1990, ko je opravljal državniške dolžnosti: bil je podpredsednik tedanje slovenske vlade, zadolžen za gospodarstvo.« To je politika. Že v odgovoru na moje izvorno besedilo je PR Save zapisal, da je bil mestni svetnik. In sicer v vrstah LDS. Tudi to je politika. Bohorič se ni izognil niti članstvu v Kučanovem Forumu 21. In Janez Bohorič igra golf z Janezom Janšo, predsednikom vlade.
Za konec še tole. Ne vem, kaj so v Savi razmišljali, ko so za argument, da Bohorič ni tajkun - torej, da ni bogat podjetnik z vplivom na politiko - zapisali, da Bohoriča spoštuje in ceni 2.600 sodelavcev. Se pa spominjam, da smo povprečni Slovenci tudi Titu mahali z zastavicami. Ali pa nas ni bilo.

Simona Toplak, Časnik Finance