Kaj dogaja? Vsi že nekaj časa ugibajo, vendar nihče ne ve, kaj je v ozadju ene največjih gospodarskih bitk v Sloveniji. Najbrž največje. Vsekakor pomembnejše in finančno težje od znamenite pivovarske vojne izpred nekaj let. Nekaj časa sploh ni bilo jasno ali gre res za bitko. Nekateri o tem dvomijo še sedaj. Trdijo namreč, da je mogoče v ozadju dogovor med Petrolom in Istrabenzom, čeprav v to nihče prav zares ne verjame. Jasni so ekonomski interesi in večinoma celo posledice morebitnega posla - koncentracija energetskega gospodarstva, povezovanje trgovine in energetike, privatizacija v rokah tako imenovanih “tajkunov” - in vendar je posel še vedno neznanka. Tudi zato, ker sta vanj neposredno vpletena Janša in Bavčar.

Da ne gre za nikakršen dogovor je postalo jasno včeraj, ko je predsednik nadzornega sveta Istrabenza za TVS povedal, da Petrolovo ponudbo razume kot poskus sovražnega prevzema. Poslej je meda očitno, da gre za resen nesporazum med starima prijateljema, ki sta usodno zaznamovala slovensko politiko zadnjih dvajsetih let. Oba sta bila politika in dolgo sta bila zaveznika. Potem sta končala na nasprotnih bregovih. Bavčar v LDS in Janša v SDS. Bila sta simbola nasprotnih, včasih paradoksalno oblikovanih politik. Bavčar levo liberalne in Janša desno socialdemokratske. Nekakšna slovenska posebnost pač. Potem je Bavčar odšel v gospodarstvo. V LDS pač ni imel možnosti napredovanja, zato se je odločil da svojo političnost zamrzne, čeprav iz LDS nikoli ni izstopil.

Tako sta z Janšo spet postala zaveznika. Mnogi so prepričani, da zaradi njunega poznavanja trgovine z orožjem, ki je potekala v času, ko sta bila notranji in obrambni minister, nikoli ne bosta postala prava sovražnika. A to so seveda samo hipoteze brez prave podlage. Konec koncev sta si nasproti stala že večkrat. Podatki o trgovini so prihajali iz obeh taborov. Obrambni je javnosti špecal notranjega in notranji obrambnega. Tudi še v času, ko sta bila tam stara prijatelja. In tisti z malo daljšim spominom se bodo spomnili ostrih dvobojev med Bavčarjem in Janšo v državnem zboru v najbolj pomembnih trenutkih, denimo ob odstavljanju Janše po incidentu v Depali vasi.

Ampak tako v politiki kot v gospodarstvu so najbolj pomembni interesi. Ti lahko združujejo ali razdružujejo tudi najbolj sprte. Tako je bilo takoj očitno, da Bavčar Janšo, ko je ta postal predsednik vlade, v okoliščinah slovenskega paradržavnega gospodarstva, nujno potrebuje. In Janša je potreboval Bavčarja. In Gantarja in Šrota. Posel, ki so ga opravili na začetku mandata je bil za vse dobrodošel. Vlada je za nekaj časa prevzela Delo, Laško je dobilo Mercator, Bavčar pa je dobro zaslužil. Še najkrajšo je potegnil Gantar, ki pa se je modro iz kolobocije itak hitro umaknil. No, zavezništva itak nikoli niso večna.

Slovenski kapitalisti se, tako kot vsi kapitalisti povsod po svetu, pač osamosvajajo. In kot povsod po svetu to vladam, ki vodijo paradržavno gospodarstvo nikakor ni všeč. V bolj nedemokratičnih družbah nekatere tudi zaprejo ali pa so prisiljeni zbežati. Najbolj zoprni so vedno seveda tisti, ki imajo ne le gospodarske, ampak tudi politične ambicije. In Igor Bavčar jih gotovo nikoli ni povsem opustil. Od rane mladosti je bil strasten politik in tudi njegovo zavračanje dajanja kakršnihkoli političnih izjav odkar je v gospodarstvu je mogoče razumeti kot izjemno premišljeno politično odločitev človeka, ki misli na prihodnost.

Bavčar trenutno deluje brez političnega zaledja. Pravzaprav prvič v življenju. Zato pa ima finančno zaledje. Menda obvladuje okoli polovico lastništva Istrabenza. Kar vsekakor ni malo - menda je celo odločno preveč, da bi ga vlada lahko, tudi če bi uspela s sovražnim prevzemom, ogrozila. A popolnoma varno se najbrž ne more počutiti. Prav on namreč najbolje pozna Janeza Janšo in seveda ve, da bo bitka še vroča. Ob tem se zdi, da pravzaprav gospodarski premisleki za njen razvoj niso najbolj pomembni. Če bi bili, bi vse skupaj potekalo drugače. Dogovorno. Država je namreč dovolj velik lastnik v obeh podjetjih in njune dejavnosti so vsekakor kompatibilne.

O tem kako velika prijatelja sta bila Janša In Bavčar so mnenja deljena. Vsekakor pa politično že zelo dolgo nista razmišljala tako, da bi lahko lagodno sedela v isti stranki.

Jani Sever