Diegu v spomin
9. oktober 2007 ob 14:58 | Anej Ivanuša |V Galeriji Fotografiji je potekala otvoritev razstave pokojnega fotografa Diega Andresa Gomeza. Ob razstavi so predstavili tudi knjigo o življenju Diega Andresa Gomeza. O življenju fotografa, razstavi in knjigi smo povprašali Sonjo Lebedinec in Boštjana Botasa Kendo, pogovoru pa se je pridružil še Edvard Žitnik.
Sonja Lebedinec: “Pri njem ni blo nekega vzpona in padca … “
Anej Ivanuša
10. oktober, 2007 ob 3:31
poznam njegovo delo, nisem pa vedel, da je umrl. kdaj se je to zgodilo?
10. oktober, 2007 ob 3:40
oz bolje receno kaj je botrovalo njegovemu “odhodu”?
10. oktober, 2007 ob 9:15
Ce se prav spomnim je bila nesreca… Motor?
10. oktober, 2007 ob 9:16
http://www.mladina.si/tednik/200521/clanek/kul–memento-ali_h_zerdin/
10. oktober, 2007 ob 15:07
Bila je anevrizma.
In mimogrede-lepo prosim, da v prihodnje ne govorite o prisotnem otroku, kot da je tretja oseba - in vobče, pustite otroke pri miru, če jih že nimate kaj vprašat. To je novinarska pedofilija.
10. oktober, 2007 ob 19:20
Za otroka je tako, da sploh nisem vedel, da je tam in sem po pogovoru (ki je tudi bil spontan in sprošen) hotel posneti knjigo, in so mi povedali da je to Diegov otrok Tit, situacija je bila popolnoma spontana in se mi je zdelo, da je vredna objave. Vprašanje je bilo v tretji osebi, ker ni bilo namenjeno njemu ampak mojima prejšnjima sogovrnikoma (ki sta če sem prav razumel tudi pomagala pri organizaciji te prireditve), kar se pač v slovenščini žal naredi v tretji osebi, če imate predlog, kako bi situacijo boljše izvedli bom seveda vesel nasveta, vendar se je jaz takrat ko sem to snemal in sprašvel nisem spomnil. Za Tita nisem imel pripravljenega nobenega vprašnja, ker niti nisem pričakoval, da ga bom srečal. Meni se objava Tita v prispevku ni zdela zloraba otroka (grše povedano “novinarska pedofilija”), ampak situacija ki je nastala ob pogovru z ljudmi, ki so organiziralo to prireditev in so očitno Diegovi prijatelji, kar se meni ne zdi sporno.