Vlada deluje. V kratkem času je zabeležila tri velike poteze. Socialno -humanitarno, mednarodno in ekonomsko. Prve ni sprožila sama. Ujma, ki je opustošila kar nekaj krajev po Sloveniji je bila samo priložnost, ki jo je premier politično maksimalno izkoristil. Zdaj sta na vrsto prišli še mednarodna dejavnost in denar. Janez Janša je v pismu predsedniku Evropske komisije in voditeljem evropskih držav začel pobudo balkanske politike evropskih razsežnosti. Vlada pa je sprejela sorazmerno simpatična predloga proračunov za leti 2008 in 2009, na katera za zdaj ni zaslediti radikalnih pripomb.Prejšnji teden je javnomnenjska raziskava v Financah pokazala, da naj bi imeli SDS in SD enako podporo. Skratka - prvi vladni stranki naj bi se rejting opazno dvignil. Razlog? Hitro ukrepanje vlade ob naravni nesreči. In morda še kaj. Na žalost SDS, rezultati danes objavljene ankete v Delu takšnih premikov ne potrjujejo. Čeprav je res, da je tudi anketa Dela zabeležila manjši dvig zadovoljstva z vlado. Ampak SDS za SD zaostaja za skoraj 10 odstotkov, kar je ogromno, posebej ker se je trend razlike med prvima dvema strankama dodobra ustalil.Ali lahko pospešena dejavnost vlade in njenega predsednika to spremeni? Morda. Poteza z zamenjavo treh ministrov je bila uspešna. Odvrnila je pozornost od napak prejšnjih ministrov in vladi kupila čas, ki ga nima ravno veliko. A konkretna imena ne vzbujajo veliko optimizma. Še najmanj se zdi problematičen minister za promet. Ministrica za znanost nadaljuje po natančno isti poti, ki jo je trasiral odstopljeni minister. Ministrica za zdravje pa vsakič ko spregovori, vzbuja manj upanja, da bi lahko svojo ignoranco kdaj presegla.Najnovejše poteze so vsekakor bolj simpatične. Ravnanje ob naravni nesreči je bilo zgledno in glede na obljube naj bi takšno tudi ostalo. Na rezultate bo treba seveda še počakati. Vendar pomoč ob nesreči ni nekaj kar bi lahko dolgoročno vplivalo na podobo vlade. Gre bolj za hipni impulz, ki je vezan na prizadete. Podobno velja za zunanjo politiko. Učinek všečne diplomatske poteze je sicer morda nekoliko bolj dolgoročen, vendar gotovo še bolj omejen na tiste, ki jih zunanja politika sploh zanima. Čeprav srbsko-kosovsko vprašanje v Sloveniji nikakor ni nepomembno.Najpomembnejši je za zdaj torej proračun, kljub temu, da gre za materijo, ki je niti večina poslank in poslancev v celoti ne razume najbolje. Kar pa ne zmanjšuje njegovega pomena, ki ga določajo predvsem odzivi strokovnjakov, opozicije in seveda konkretni dolgoročni učinki. Najprej morata biti predloga proračunov seveda sprejeta v državnem zboru. A iz prvih odzivov ekonomistov je mogoče razbrati, da je vlada sestavila solidna proračuna. Z nekaj neznankami in zadržki brez katerih pa v nobenem proračunu ne gre.Kaj si velja zapomniti? Napoved višje gospodarske rasti, višje inflacije in zniževanja primanjkljaja. Še najbolj neprijetno kritiko je v Dnevniku predstavil poslanec Zares Matej Lahovnik, ki pravi, da je napoved 4,3 odstotne inflacije zaskrbljujoča, hkrati pa opozarja, da gre nižanje deleža javne porabe v proračunu na račun gradnje avtocest s pomočjo financiranja s posojili, za katera daje poroštvo država. Poleg tega v proračunih obstajajo neznanke. Kot opozarja Franci Križanič v Delu, bomo to, ali sta razvojno naravnana, šele videli.Ne vemo namreč ali proračuna vključujeta ukrepe za spodbujanje uvajanja novih izdelkov, tehnologij in tehnoloških parkov. Kot pravi Križanič bi moral delež za te namene porabljenega denarja preseči 3 odstotke BDP. Trenutno za takšno usmeritev razvoja družbe Slovenija namenja samo 1 odstotek BDP. Bomo videli. Predsednik vlade si takšnega proračuna gotovo želi. Vprašanje pa, ali ga je s takšno raznorodno koalicijo in tradicionalnimi prioritetami, ki se bistveno že dolgo ne spreminjajo, sploh mogoče doseči.No, za odnose z javnostjo je morda bolj pomembno, da so proračunski parametri dobro nastavljeni. Tako, da bo ob koncu naslednjega leta mogoče reči, da je inflacija nižja od napovedane, da se primanjkljaj niža hitreje kot je bilo predvideno in da je gospodarska rast višja. Zdi se, da predloga proračunov to omogočata. Posebej glede inflacije, ki jo bodo ljudje na koncu tudi najbolj kritično ocenjevali. Njena napoved je skoraj neverjetno visoka. Finančni minister pravi, da zato ker vanjo še niso vključeni optimistični podatki za september.Seveda se tudi glede inflacije vse še lahko spremeni. Najbolj neprijetni nasprotniki vlade tokrat ne sedijo v parlamentu, ampak se odpravljajo na ulice in zahtevajo višje plače.Jani Sever